»Ne predstavljam si, kako je bilo včasih,« je poved, ki jo v teh vročih dneh slišimo zelo pogosto, nanaša pa se na – klimatske naprave. In dejansko si je danes, ko se tako rekoč v vseh delovnih prostorih, trgovinah ali pa avtobusih in seveda avtomobilih hladimo s pomočjo klimatskih naprav, težko predstavljati, kako bi bilo, če te možnosti ne bi imeli. Pa čeprav sploh ni tako daleč čas, ko smo poleti v avtomobilih na stežaj odpirali okna ali se skušali hladiti z ventilacijo, ki je v vročih dneh kmalu bolj grela kot hladila.
»Lahko rečemo, da je v zadnjih petnajstih letih klimatska naprava nepogrešljiv del avtomobila. V tem času je ročno nastavitev tudi hitro zamenjala samodejna, naslednji korak je bila dvopodročna ter posamična nastavitev spredaj in zadaj,« nam je v zvezi s klimatskimi napravami v zadnjem obdobju povedal vodja salona Opel Avtotehna VIS iz Ljubljane Ermin Kurbegovič in dodal, da imajo pri njih vseeno še v ponudbi vozila, ki v osnovi nimajo klimatske naprave. »Še vedno se namreč dogaja, da si je kdo ne želi, a je to zelo redko. Vzrok so predvsem zdravstvene težave.«
Pomembno redno servisiranje
Drugače je pri nekaterih drugih ponudnikih, na primer Fordu, kjer pravijo, da so njihova vozila s klimatsko napravo opremljena že pri osnovnih različicah. »Pri osebnih vozilih na našem tržišču izbira avtomobila brez klimatske naprave dejansko niti ni več mogoča. Drugače je pri gospodarskih vozilih, pri katerih sicer velja, da se kupci v veliki meri odločajo za klimatsko napravo, imamo pa tudi izjeme. Posledično vstopne izvedenke klimatske naprave nimajo vgrajene, temveč je ta del opreme pri srednji ravni, za katero pa se odloči več kot 95 odstotkov kupcev,« so povedali pri Fordu, kjer posebej poudarjajo pomembnost rednega servisnega vzdrževanja klimatske naprave, ki je pri novejših vozilih predpisano na vsaka tri do štiri leta, ko načeloma kakšni posebni ukrepi niso potrebni. »Govorimo seveda o delovanju sistema samega, druga zgodba pa je menjava filtrov in razkuževanje prezračevalnih cevi v vozilu, pri katerih je ta časovni interval krajši.«
Drugače je tudi pri starejših vozilih, pri katerih je servisni interval krajši, tudi vsako leto. »Ob tem je treba obiskati servis ob vsakem sumu na slabše delovanje, kot so slabše hlajenje, zvoki ob vklopu... V tem primeru je treba v času do obiska klimatsko napravo ugasniti zaradi možnosti nastanka dodatnih okvar. Sicer pa je redno servisiranje zelo pomembno, saj omogoča zgodnejše odkrivanje težav in preprečevanje nastanka večjih okvar,« nam je povedal Stanislav Lindič, ki se v Šentvidu v Ljubljani že vrsto let ukvarja s servisiranjem in montažo klimatskih naprav.
Vgradenj ni več
Po Lindičevih besedah se slovenski vozniki sicer večinoma še vedno držijo tega, da obiščejo serviserja, ko se pojavi težava. V smislu: »Klima ne hladi, kaj pa zdaj?« Tisti, ki so že imeli težave, pa se bolj zavedajo posledic nerednega servisiranja in redno prihajajo na preglede. Kot pravi, je najpogostejša okvara klimatske naprave netesnjenje sistema, posledično pa se pojavljajo okvare kompresorja, ki je ena najdražjih komponent. »Sicer pa vsak voznik lahko sam vpliva na daljšo življenjsko dobo in pravilno delovanje klimatske naprave. Tako jo je na primer treba vklopiti vsaj enkrat na 14 dni za nekaj minut, in to skozi vse leto, tudi pozimi. Pravilna uporaba pa vključuje tudi, da napravo nekaj trenutkov pred prihodom na cilj ugasnemo, s čimer prezračevalnemu sistemu omogočimo, da se posuši, kar prepreči zastajanje vlage. Posebno pozornost je treba nameniti tudi pranju podvozja in hladilnikov – na teh delih se pozimi nabere sol s cestišča, ki povzroči korozijo na izpostavljenih delih klimatske naprave,« svetuje Lindič.
Ker je klimatska naprava večinoma del serijske opreme pri avtomobilih šele zadnje desetletje, je bilo pred leti precej razširjeno tudi naknadno vgrajevanje klimatskih naprav, danes pa tega praktično ni več. Če že, se za to odloči kakšen lastnik starejšega vozila, pri čemer pa lahko stroški vgradnje celo presežejo vrednost avtomobila samega. »Naknadno se vgrajujejo klimatske naprave večinoma le v vozila za posebne namene, na primer reševalna, avtodome, avtobuse...« še pravi Stanislav Lindič in opozori, da se v zadnjem času pojavlja veliko serviserjev, ki poleg drugih storitev ponujajo tudi servisiranje klimatskih naprav – ti so pogosto tudi cenejši, vendar lahko vsako nestrokovno popravilo vodi v še višje stroške popravila. Poleg tega se na tržišču pojavljajo tudi nekakovostni materiali, ki imajo pogosto krajšo življenjsko dobo in na daljši rok povzročijo višje stroške.
Uporaba naj bo zmerna
A čeprav ima klimatska naprava v avtu vrsto pozitivnih učinkov, saj na primer zmanjšuje obremenitve s toploto in vlažnost zraka, preprečuje pregrevanja telesa, omogoča večjo zbranost ter krajši reakcijski čas, zaradi česar je koristna tudi za varnost, ob nepravilni uporabi lahko tudi škodi našemu zdravju. Zato strokovnjaki priporočajo zmerno uporabo. »Temperature – eden od parametrov, ki zagotavljajo toplotno ugodje v poletnem času – so za večino sedečih oseb med 22 in 26 stopinj Celzija. Približno taka naj bo nastavitev tudi v avtomobilu. Priporočamo zračenje in hlajenje avtomobila pred odhodom. Če se da, ga za nekaj časa prestavimo v senco, ohladimo in prezračimo, klima naj ne piha neposredno v telo, pred prihodom na cilj postopoma zmanjšamo delovanje klime, če zrak kroži v kabini brez zajema zunanjega zraka, pa jo je občasno potrebno prezračiti,« svetuje dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodaja, da napačna uporaba klimatske naprave, kot je na primer pretirana uporaba in usmeritev hladnega zraka v telo, lahko škoduje zaradi sušenja sluznic in kože, hlajenja delov telesa in slabše prekrvavitve, kar slabša obrambo telesa pred mikroorganizmi in povzroči večjo dovzetnost organizma za obolenja, na primer prehladna, v hladu se pogosto zakrčimo in čez čas to lahko občutimo kot bolečine v hlajenem predelu telesa, slabo vzdrževana klima in zaprto kroženje zraka pa lahko pripomoreta k razmnoževanju in širjenju mikroorganizmov.
»V zvezi s klimami so opisani tudi številni nespecifični simptomi, kot so glavobol in slabo počutje, srbenje oči in draženje v žrelu. Pretirana uporaba klime lahko poslabša tudi nekatere bolezni, na primer obolenje sklepov ter težave s sinusi in očmi. Če sistem ostaja zaprt – notranje kroženje zraka, se olajša prenos mikroorganizmov med potniki, zanemarjene naprave pa lahko postanejo prostor za razmnoževanje mikroorganizmov na primer plesni, ki lahko poslabšajo stanje alergikom,« ob tem še pravi Ana Hojs in dodaja, da je poleg pravilne uporabe najboljša zaščita pred morebitnimi škodljivimi vplivi pravilno in redno vzdrževana klimatska naprava.
