Ministrstva za delo, za finance in za zdravje, finančna uprava in zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so se poenotili, da bodo zaradi številnih nepravilnosti, na katere je v minulih tednih izdatno opozarjal tudi Dnevnik, zaostrili preverjanje izpolnjevanja pogojev za napotitev delavcev v tujino.
Nadzor nad izdajo dovoljenj, tako imenovanih obrazcev A1, s katerimi ZZZS zaposlenega vključi v socialno zavarovanje, bo z dopolnjenimi navodili glede izpolnjevanja pogojev delodajalca ostal v pristojnosti ZZZS, finančna uprava pa bo njegovi bazi podatkov o zavarovancih priskočila na pomoč z lastnimi podatki o plačanih prispevkih.
Na ministrstvu za delo so pojasnili, da bo zavod po uskladitvi baz podatkov obrazce A1 izdajal le delodajalcem, ki so predložili obračun davčnih odtegljajev (tako imenovani obrazec REK), podjetja, ki so bila nedavno ustanovljena in tega obračuna še niso mogla predložiti, pa bodo morala dokazati, da opravljajo znaten del svoje dejavnosti na ozemlju Slovenije.
Že novembra lani napovedovani dogovor je sicer zadnje mesece visel v zraku, saj sta ministrstvo za delo in finančno ministrstvo zagovarjala različni rešitvi. Prvo je podpiralo predlog ZZZS, po katerem bi nadzor nad izdajanjem obrazcev in preverjanjem stanja na terenu prevzela kadrovsko krepkejša finančna uprava. Finančno ministrstvo pa je poudarjalo, da lahko tovrstne postopke glede na že vzpostavljeni sistem prijave v socialno zavarovanje in pristojnost nadzora nad podatki v svojih evidencah vodi zgolj ZZZS.
Doslej brez nadzora
Dogovor sicer pomeni le prvi korak k sistemski ureditvi tega področja. Marko Tanasić iz migrantske pisarne pri zvezi svobodnih sindikatov opozarja, da bo moral sistem izdajanja obrazcev vsebovati nabor jasno določenih pogojev in kriterijev za njihovo ocenjevanje, prav tako pa bo treba določiti potrebne dokumente.
Kot smo že poročali, mora zdaj delodajalec, ki želi napotiti delavce na delo v tujino, za pridobitev obrazca A1 pri zavodu zapisati zgolj najosnovnejše podatke svojega podjetja in delavca, osnovne podatke podjetja, v katerem se bo zaposlil v tujini, in čas trajanja napotitve. V obstoječih navodilih za izpolnitev obrazca so sicer navedeni nekateri pogoji iz evropske uredbe o napotitvi delavcev na delo v tujino, a v njih ni ključnega pogoja, da mora delodajalec redno opravljati svojo dejavnost v matični državi.
Še huje je, da tega in drugih pogojev zavod niti ne preverja. Za to, kot zatrjujejo, nimajo »ustreznih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti«, hkrati pa bi, kot pravijo, za tovrstno preverjanje in ukrepanje potrebovali tudi pravno podlago, ki je za zdaj nimajo. Delodajalcu, ki ne plačuje davkov ali prispevkov, izdaje obrazca A1 za določenega delavca tako niti ne morejo zavrniti.
Zavod je lani izdal več kot 103.000 takšnih obrazcev, kar je 17.000 več kot leto prej in 35.000 več kot leta 2012. Večinoma gre za gradbene delavce in delavce v cestnem tovornem prometu iz držav nekdanje Jugoslavije, najraje pa jih napotujejo v Nemčijo in Avstrijo.
Vzor je lahko Hrvaška
Kako bodo to področje konkretno uredili, še ni znano. Tanasić predlaga, naj si za vzor vzamemo Hrvaško, kjer od delodajalca zahtevajo bistveno več podatkov – od števila zaposlenih do prihodkov, vse to pa mora delodajalec dokazati tudi s potrdili. Med drugim mora priložiti poslovno poročilo ter pogodbo o zaposlitvi zaposlenega, ki mora imeti vse sestavine delovnega razmerja, vključno s plačo. Poleg tega je na Hrvaškem, če se ugotovi kršitev, možen tudi preklic dovoljenja, v tem primeru pa mora delodajalec prispevke plačati v napoteni državi, tudi za nazaj.
