Evropska unija je po dobrih 30 letih odpravila sistem mlečnih kvot, kar najbolj skrbi kmete. V nasprotju z njimi mlekarji zagotavljajo: »Prav nič se ne bojimo in nobenih pretresov ne pričakujemo.« Kaj pa zadružniki? »Čez noč ne bo sprememb, dolgoročno pa bo na trgu verjetno nekaj več mleka, a zaradi tega ni nobenega preplaha, saj odkupne cene nihajo že dalj časa in so trenutno zelo nizke,« spomni Mojca Papler, vodja Kmetijsko-gozdarske zadruge Lesce.
Evropa gleda naprej...
Dr. Marija Klopčič, predavateljica na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednica komisije za govedorejo pri evropskem združenju za živinorejo, meni, da bi morala biti ukinitev mlečnih kvot za slovenske rejce in mlekarje izziv. »V Evropi se o tem ne pogovarjajo več, ampak razmišljajo o povečanju produktivnosti in učinkovitosti na vseh ravneh. V Sloveniji pa se, žal, preveč ukvarjamo s stvarmi, na katere nimamo vpliva in ki so že vse precej časa pase,« ugotavlja Klopčičeva, ki je tudi prepričana, da odkupne cene mleka zaradi odprave kvot ne bodo padle. »Zniževanje odkupnih cen v zadnjih mesecih je predvsem posledica embarga z Rusijo in normalnih gibanj na svetovnem trgu. Povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih se v drugih regijah sveta povečuje in tam je dovolj prostora za presežke mleka ter mlečnih izdelkov iz Evrope,« poudarja sogovornica.
Ko je Evropska unija leta 1984 uvedla sistem mlečnih kvot (ohranja ga le še pri proizvodnji sladkorja, vendar ga bo septembra 2017 tudi tam odpravila), je v Sloveniji mleko oddajalo približno 60.000 kmetov, lani le še 6500. »Proces prestrukturiranja kmetij je potekal ves ta čas in se bo nadaljeval tudi v prihodnje,« napoveduje Ivanka Valjavec, predsednica GIZ mlekarstva Slovenije, in izpostavi številke, povezane s pridelavo mleka. Leta 1992 so ga slovenske mlekarne odkupile 364,7 milijona litrov (takrat izvoza surovega mleka ni bilo), lani pa 320 milijonov litrov, vendar ga je dodatnih 200 milijonov litrov šlo v tujino, predvsem v italijanske mlekarne.
… Slovenija nazaj
Italija sodi med države, ki so potrebovale veliko več mleka, kot so ga glede na dodeljeno kvoto smele pridelati, zato surovino uvaža. To so s pridom izkoristili tudi slovenski rejci. Bo Italija po ukinitvi kvot povečala lastno proizvodnjo mleka in posledično odslovila slovenske dobavitelje? »Ne, izvoz slovenskega mleka v Italijo se ne bo zmanjšal,« zagotavlja Anton Darovic, vodja rejskih programov pri Govedorejskem poslovnem združenju, ki vse mleko, odkupljeno v Sloveniji, proda v Italijo. »Italija nima veliko možnosti za povečanje lastne proizvodnje mleka. Na jugu države je sušno območje, dobre kmetijske površine pa ima že zdaj zelo intenzivno izkoriščene,« svojo trditev podkrepi Darovic. Ne izključuje pa, da bodo proizvodnjo mleka povečale nekatere druge države. Med njimi izpostavi predvsem Nemčijo in Francijo.
»Nemčija je do septembra lani namenjala 40 odstotkov nepovratnega denarja za prilagoditev proizvajalcev mleka odpravi mlečnih kvot. Hleve so preuredili tako, da imajo prosto rejo živali. To je njihova velika prednost, kajti če imaš sodoben hlev, v katerem se živali bolje počutijo, je njihova življenjska doba daljša, prireja mleka obilnejša, boljši so tudi proizvodni parametri, kar je ključno za ekonomično prirejo mleka in za to, da je rejec konkurenčen tudi, ko so odkupne cene nižje,« pojasni Anton Darovic, ki je v tem pogledu kritičen do slovenske kmetijske politike. »Prednost pred kmeti daje kmetijskim posestvom oziroma kmetijskim tajkunom. Slovenija ni imela strategije prilagoditve odpravi mlečnih kvot, tudi resne razprave o tem ni bilo.« Darovic tudi opozarja, da je Slovenija po prireji mleka na žival na repu evropskih držav. »Še Hrvaška je po moji oceni pred nami, saj ogromno vlaga v nove hleve. Odprli so se za tujo genetiko, selekcija v slovenski govedoreji pa je daleč za govedorejsko razvitimi državami,« meni Darovic.
Strokovno znanje peša
Tudi Klopčičeva opozarja, da bi morali v Sloveniji okrepiti strokovno znanje, saj bi to omogočilo povečanje prireje mleka. Med glavne izzive in prednostne naloge slovenske govedoreje uvršča povečanje staleža govedi in povečanje prireje kakovostnega mleka ter mesa, in sicer s 100.000 krav molznic na 130.000, s 60.000 krav dojilj na 70.000, mlečnost pa bi po njenem morali povečati za 800 do 1000 kilogramov mleka po kravi, kar bi na letni ravni pomenilo dodatnih 80 do 130 milijonov litrov mleka. Marija Klopčič meni, da bi morali slovenski rejci iskati tržne niše tudi v razvoju novih proizvodov z dodano vrednostjo, kot so denimo zeleno, seneno in ekološko mleko ter mleko brez GSO.
Štajerski kmet Andrej Podpečan iz Galicije pa po odpravi mlečnih kvot napoveduje: »Polovica govedorejskih kmetij bo do leta 2020 ugasnila, ker bodo ugotovili, da se jim ne splača več kmetovati, saj tudi novi program razvoja podeželja, v okviru katerega je do leta 2020 na voljo 1,1 milijarde evrov, zanje ni ugoden. Hvala lepa, gospodje na kmetijskem ministrstvu in v vladi. Ta denar pojejte kar v Ljubljani!,« politikom sporoča Podpečan.
