Okoli 40 strani obsega odgovor nemškega finančnega ministrstva na vprašanja poslancev nemške levice, o katerem poroča nemški časopis Rheinische Post in ki v številkah kaže, kako je v resnici spodletela evropska varčevalna politika, za katero se zavzemata kanclerka Angela Merkel in njen finančni minister Wolfgang Schäuble.
Poročilo iz zgradbe Detlev-Rohwedder, kjer danes biva finančni del nemške vlade, kaže, kako se je leta 2009 začelo podirati grško gospodarstvo in česa od takrat grški vladi po mnenju uradnikov iz finančnega ministrstva ni uspelo doseči.
Grško gospodarstvo se je od leta 2009 do lani skrčilo za več kot petino. Leta 2009 je znašal letni bruto družbeni produkt skoraj 240 milijard evrov, lani je bil le še nekaj manj kot 187 milijard evrov. Leta 2010 je bila brezposelnost v Grčiji 12,7-odstotna, lani je bilo v helenski republiki brez dela 25,8 odstotka ljudi. Med mladimi je bilo leta 2010 brezposelnih 33 odstotkov, lani jih je bilo več kot polovica.
Število revnih se je v štirih letih podvojilo
Povprečna letna plača se je z 13.974 evrov leta 2010 do leta 2013 zmanjšala za 33,4 odstotka, na 9300 evrov.
Število revnih se je v letih 2009–2013 skoraj podvojilo, pred šestimi leti je pod mejo revščine živelo 11 odstotkov Grkov, leta 2013 pa že petina prebivalstva, pri čemer so podatki nemškega finančnega ministrstva, milo rečeno, zelo previdni. Drugi viri, ki seštejejo tiste, ki že živijo pod mejo revščine, in tiste, ki še nekako preživijo iz rok v usta, navajajo, da revščina ogroža okoli 60 odstotkov grške populacije.
Dokumentarni film Trojka – Moč brez nadzora, ki ga je nedavno predvajala televizijska postaja ARTE in sta ga posnela novinarja Harald Schumann in Arpad Bondy, navaja, da so strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada natančno napovedali, kaj bo tako drastično varčevanje v tako kratkem času povzročilo, in opozorili, da pomeni socialno katastrofo za grško družbo. Avtorja filma zatrjujeta, da je bila Grčija načrtno žrtvovana zato, da francoske in nemške banke niso izgubile denarja iz slabih posojil v tej državi.
Varčevanje, ki je povzročilo tako drastičen upad prihodkov grških državljanov in njihove blaginje ter jih pahnilo v stisko, pa očitno v zadnjih letih ni doprineslo k temu, da bi se zmanjšala njihova dolžniška kriza.
Brezplačna elektrika za najbolj revne
Nemško finančno ministrstvo v svojih odgovorih navaja, da je bila Grčija leta 2009 zadolžena za 300 milijard evrov, leta 2014 je njena zadolžitev znašala 18 milijard več. Glede na to, da se je drastično zmanjšal letni bruto družbeni proizvod, so dolgovi grške države leta 2009 znašali še 126,8 odstotka BDP, leta 2014 so narasli na 176,3 odstotka.
Prihodki iz načrtovanih privatizacij so ostali močno pod pričakovanji, namesto 22 milijard jim je uspelo iztržiti le slabo milijardo. Pričakovali so tudi, da bodo Grki v naslednjih letih s prodajo svojih pristanišč, letališč, vodnih virov in celo otokov iztržili še 20 milijard evrov, toda nova vlada bo po napovedih privatizacijo povsem ustavila.
Grška vlada je v torek predstavila prvi osnutek kriznega zakona, s katerim premier Cipras obljublja, da bodo gospodinjstva, ki niso zmogla plačevati elektrike, znova priklopili na električno omrežje in jim poklonili 300 kilovatnih ur. Najbolj revnim bo pripadel tudi dodatek za najemnino in prejeli bodo živilske karte.
