Potem ko je javno podjetje Energetika Ljubljana zavrnilo našo zahtevo, naj objavijo seznam upravnikov neplačnikov, ki stroškov za »svoje« objekte niso poravnali tri ali več mesecev, čeprav bi po pogodbi morali, so v sestrskem javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) prošnji ugodili. Takšna dolžnika sta bila na dan 21. novembra po njihovih podatkih dva: Mastra in Pun Nepremičnine. Mastra, ki jo vodi Andrej Mrzel, je VO-KA dolžna 136.191 evrov, podjetje Pun Nepremičnine, katerega direktor je Gregor Hribar in ki je med drugim gradilo stanovanjsko sosesko BS4, pa 42.995 evrov.
V javnem podjetju so še pojasnili, da tovrstnih upravnikov neplačnikov sicer ne morejo tožiti, saj za to nimajo nikakršne podlage. »Če etažni lastniki prejete obračune poravnajo, upravnik pa pobranih sredstev ne nakaže dobaviteljem, to pomeni kršitev pogodbe med etažnimi lastniki in upravnikom. V tem primeru so upravniki kazensko odgovorni etažnim lastnikom. Dobavitelj nima podlage za vlaganje izvršbe proti upravniku, saj ta ni porabil dobavljene vode. Račun za dobavljeno vodo dobavitelj upravniku pošilja na podlagi pooblastila med upravnikom in etažnimi lastniki. V pogodbenem razmerju so torej stanovalci in upravnik.« Upravnike tako lahko zgolj prijazno pozivajo k izpolnjevanju obveznosti, in to očitno kljub pogodbam, ki jih dobavitelji sklepajo z upravniki in po katerih slednji prevzemajo terjatve do etažnih lastnikov, ki ne plačujejo (redno).
Energetika neomajna
Pri Energetiki, ki jo vodi Samo Lozej, medtem še vedno vztrajajo, da so omenjene pogodbe poslovna skrivnost in da informacij o upravnikih neplačnikih v skladu s tem ne morejo razkriti. Dodali so, da sicer podpirajo naše prizadevanje, da postanejo etažni lastniki pri plačevanju računov še bolj previdni, in da spremljajo realizacijo svojih plačil. A iz opozoril VO-KA sledi, da bodo morali v primeru, da Mastra in Pun Nepremičnine dolga ne poravnata, ugasneta ali razglasita stečaj, minus (še enkrat) poravnati etažni lastniki. Pri Energetiki medtem mirijo, da to ne drži. »V takšnem primeru bi najprej preverili, ali je končni uporabnik uredil plačilo in v primeru plačanega računa, čeprav upravniku kot posredniku in ne neposredno dobavitelju, podlage za odklop ne bi bilo. V tem pogledu je zelo pomembno, da se vsi odjemalci, ki plačujejo svoje račune, počutijo varne.«
Problema zadrževanja sredstev se zavedajo tudi na stanovanjski inšpekciji, kjer so kadrovsko močno podhranjeni, saj pet inšpektorjev bdi nad vso državo, poleg tega imajo zelo omejena pooblastila. Tudi od tam je že dolgo slišati, kako nujno je treba spremeniti zakonodajo, a se novi stanovanjski zakon odmika vse bolj v prihodnost. Na ministrstvu pravijo, da ga gre pričakovati v prihodnjih dveh letih, vprašanje pa je, ali in v kolikšni meri bo uredil področje upravljanja. »Reguliranje dejavnosti je velik poseg v svobodno gospodarsko pobudo, zato je treba takšno možnost zelo natančno preučiti, saj je treba poiskati ustrezno ravnotežje med varovanjem interesov lastnikov stanovanj, ki upravniku zaupajo v upravljanje svoje stanovanjske stavbe, in nevarnostjo, da se zaradi (pre)togih pogojev za licenciranje ustvari monopolni položaj nekaterih podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo,« so previdni na ministrstvu.
Zorana Jankovića, župana Mestne občine Ljubljana (MOL), ki je tudi ustanoviteljica podjetij v javnem holdingu, medtem sporne prakse in z njimi povezan dolg ne skrbijo pretirano. Zaradi nekaj primerov neodgovornih upravnikov neke dobre prakse ni treba spreminjati, je prepričan, treba pa je zamenjati tiste, ki ne delajo odgovorno. Na vprašanje, ali bi javna podjetja morala objaviti seznam upravnikov neplačnikov, pa je odgovoril, da naj se z neplačniki ukvarjajo tisti, ki so za to pristojni, in ne mediji.
