Samo na odseku Poti spominov in tovarištva (PST), ki vodi mimo novih prostorov fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakultete za računalništvo in informatiko, je poškodovanih vsaj deset dreves. »Še več jih je, če se odpravite do Koseškega bajerja,« je minulo jutro z žalostjo ugotavljal bralec. Poškodovana so predvsem mlada drevesa s tanjšim lubjem, ki ga je z debel nekdo skoraj povsem olupil, nekatera drevesa so prelomljena, pri drugih so polomljene veje.
Najbolj na udaru Koseški bajer
Na ljubljanski mestni občini so že sredi novembra opazili, da so ob PST, na območju od Koseškega bajerja proti Brdnikovi ulici in Tehnološkemu parku, neznanci namerno poškodovali mlada drevesa, podobno pa so vandali ravnali tudi z drevesi na zelenici med bloki ob Plešičevi ulici in Ulici bratov Babnik v Draveljski gmajni ter v novem drevoredu rdečecvetnih divjih kostanjev pri Žalah.
Kot so sporočili z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, je bilo ob PST v Kosezah v razmeroma kratkem času poškodovanih več kot petdeset dreves, na Žalah dve drevesi, v Draveljski gmajni pa tri. S svojim ravnanjem so neznanci, ki so se lotili predvsem dreves, ki so bila zasajena manj kot deset let, med njimi pa so tudi takšna, ki so jih posadili šele letos, povzročili za več kot 30.000 evrov škode. »Obžalujem takšno početje in ne razumem, kako je nekdo lahko pripravljen vložiti toliko energije, od tega pa nima nobene koristi, temveč povzroča le škodo,« je nad vandalizmom razočaran ljubljanski župan Zoran Janković.
»Poškodovana drevesa bomo skušali pozdraviti, kjer to ne bo mogoče, pa zamenjati,« pojasnjujejo na občini, kjer so se sanacije že lotili. Nekatera prelomljena drevesa so zamenjali, polomljene krošnje obrezali, medtem ko bodo tista drevesa, s katerih je bila odstranjena skorja, za zdaj ohranili in počakali, da se posušijo. »Še vedno bomo sadili javore in lipe,« še dodajajo.
Povečan policijski nadzor
Čeprav se delavci na terenu občasno srečujejo s primeri, ko vandali namerno poškodujejo drevesa, pa se to običajno dogaja manj intenzivno in na različnih lokacijah. »Tokrat obseg škode in čas trajanja močno izstopata,« opažajo na občini. Početje neznancev obsojajo: »Objestnost vandalov, ki jih drevesa očitno močno motijo, je po našem mnenju dejanje, vredno vsakršnega obsojanja.« Zato so policijo že zaprosili za povečan nadzor na prizadetih območjih, hkrati pa pozivajo tudi meščane, naj, če imajo kakršne koli informacije o morebitnih storilcih, obvestijo najbližjo policijsko postajo.
Škoda ni le denarna, ob tem še poudarjajo na občini: »Odraslo drevo vsako uro porabi 2,3 kilograma ogljikovega dioksida in proizvede 1,7 kilograma kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje desetih ljudi. Če bi to preračunali, v 50-letnem življenjskem ciklu drevo za približno 52.000 evrov zmanjša strošek za ukrepe proti onesnaževanju zraka, reciklira za 31.000 evrov vode, njegov prispevek k zmanjšanju erozije tal pa je vreden 26.000 evrov.« Hkrati drevesa tudi blažijo hrup iz urbanega okolja, sooblikujejo mestni prostor ter povečujejo vrednost zemljišč in nepremičnin tudi do dvajset odstotkov. Zato je, dodajajo na občini, v mestu pomembno prav vsako drevo.
