Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways bo očitno kmalu skoraj povsem brez lastnih letal. V floti imajo trenutno deset letal, od tega šest najetih in štiri v lasti družbe, a dve letali bodo zdaj prodali in ju nato znova najeli. Tako imenovani posel sale-and-lease-back je po pojasnilih družbe namenjen razdolžitvi podjetja, a dejstvo je, da ostaja Adria počasi povsem brez premoženja.
Tudi predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur je še junija letos zatrjeval, da je »kombinacija najetih in lastnih letal dobrodošla v vsaki letalski družbi, saj se s tem razpršijo tveganja«. Zdaj bo lastno floto zmanjšal na vsega dve letali, o čemer bo 8. decembra sicer še odločala skupščina družbe.
Izkupiček prodaje in ponovnega najema letal neznan
Pri tem velja izpostaviti, da bo Adria Airways prodala in ponovno najela Bombardierjevi letali tipa CRJ 900. Prav z letaloma istega tipa, vendar novejše generacije, pa je Adria letos okrepila svojo floto. Tudi novi letali je Adria najela, in sicer za osem let, s posodobitvijo flote pa so v družbi ciljali predvsem na večjo ekonomičnost. Najeti letali s 84 sedeži sta namreč zamenjali manjši letali CRJ 200 z 48 sedeži, kar naj bi se po pojasnilih Anžurja sčasoma zgodilo z vsemi manjšimi letali. Kako se s strategijo spreminjanja in optimizacije flote sklada prodaja obeh CRJ 900, tako ni povsem jasno. V Adrii nadaljnjih načrtov s floto namreč ne razkrivajo, velja pa omeniti, da prodaja omenjenih letal vsaj glede na letno poročilo družbe ni bila v načrtu.
Omenjeni letali, ki ju Adria zdaj prodaja, je družba sicer pridobila leta 2007, obe letali pa sta pod hipoteko. Z njima so zavarovana dolgoročna posojila bank, v kakšni vrednosti in za kakšno obdobje, pa ni znano. Komu bo Adria letali prodala in za koliko bo s tem zmanjšala zadolženost, v družbi ne pojasnjujejo. Prav tako ni jasno, koliko bo Adria plačevala za najemnino omenjenih letal, kdo bo nosil stroške vzdrževanja in kakšen bo torej končni izkupiček posla. Kot pravijo v družbi, bodo lahko več o prodaji povedali decembra, razdolžitev podjetja pa da bo pozitivno vplivala tako na denarni tok kot na bilanco družbe.
Konec lanskega leta je imela Adria Airways za 23,2 milijona evrov dolgoročnih finančnih obveznosti, za slabih devet milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti in za 20 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti. Skupne finančne obveznosti do bank so se glede na leto prej znižale za slabih osem milijonov evrov, poslovne obveznosti pa za dva milijona evrov. Lani je Adria sicer že prodala prizemljeno letalo A 320, letalo CRJ 200, Aerodromu Ljubljana pa je za okoli štiri milijone evrov prodala hangar s pripadajočimi delavnicami in ploščad. Vseskozi so, kot je znano, naprodaj tudi Letalska šola, simulator letenja in pisarne, ter hčerinska družba Amadeus, ki se ukvarja z marketingom. Družba, ki je v 95-odstotni lasti Adrie, pet odstotkov pa je v lasti španskega podjetja Amadeus Group, je minulo leto končala z nekaj več kot milijon evrov čistih prihodkov od prodaje in dobrimi 15.000 evri dobička. »Prodaja Amadeusa je v zaključni fazi, točnega datuma zaključka prodaje pa še ne moremo predvideti,« so nam pojasnili v Adrii.
Tudi letos predvidoma brez dobička
Hkrati je slutiti, da se družbi tudi letos ne bo izšlo z načrti. Po tem, ko so že za lansko leto vseskozi napovedovali dobiček, a leto nato končali s tremi milijoni evrov čiste izgube, so začeli tudi letos počasi pripravljati teren za slabše rezultate od pričakovanih. Anžur je za STA tako pojasnil, da poslovanje letos ni tako dobro, kot so pričakovali, in namesto dobička bo ob koncu leta predvidoma »pozitivna ničla«. Če je bil razkorak med pričakovanji in dejanskimi rezultati lani posledica enkratnih dogodkov (prodaje letala pod knjigovodsko vrednostjo in oblikovanja rezervacij zaradi sodnih sporov in potencialnih tožb), je razlog Anžur tokrat pripisal »velikemu pritisku na cene letalskih vozovnic v Evropi«. Ob tem sicer velja omeniti, da so v Adrii sami spisali strategijo, po kateri naj bi se družba približevala modelu nizkocenovnikov.
Naš letalski prevoznik je imel letos tudi že večkrat likvidnostne težave. Nazadnje v petek, ko so zaposlenim nakazali le akontacijo plače, na izplačilo dnevnic in prispevkov pa ti še čakajo. Zaposleni v Adrii so sicer že prej dobivali plače v obrokih.
Na decembrski skupščini se bodo lastniki, med katerimi je s skoraj 70-odstotnim deležem največja država, slabih 20 odstotkov pa ima še Družba za upravljanje terjatev bank, seznanili tudi s »pogoji poslovanja družbe v slovenskem poslovnem okolju in ukrepi za spremembo«. V Adrii že več let opozarjajo na nekonkurenčne pogoje na domačem trgu, predvsem na visoke priletne, vzletne in preletne takse, ki jih določa državna Kontrola zračnega prometa, ter drago gorivo, katerega cena pa jim gre letos na roko. Zvišanje letaliških taks naj bi jim napovedal tudi nov upravljalec brniškega letališča, nemški Fraport. Če bi se letališke takse – menda za več kot milijon evrov na leto – res tako podražile, bi se po Anžurjevih besedah izničili vsi napori družbe zadnjih dveh let, morda bi odpovedali tudi načrtovane nove linije. Da bi lahko bilo »sožitje« med Adrio in novim zasebnim lastnikom letališča manjše, kot je bilo v času, ko sta bili obe družbi v lasti države, je bilo sicer pričakovati.
