Ko je bil premier Miro Cerar pred tremi tedni v Milanu na prvem evropskem srečanju po prevzemu vodenja vlade, se je spoznal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. V pogovoru ga je povabila, naj obišče Berlin, in vsega tri tedne kasneje se predsednik vlade danes v Nemčiji mudi na prvem dvostranskem obisku v tujini. Tako gre po podobni poti kot njegova predhodnika Alenka Bratušek in Janez Janša, ki sta Nemčijo obiskala hitro po prevzemu mandata. Nemčija ima pač veliko težo – je gonilna sila Evropske unije in največji slovenski trgovinski partner.
Vračanje vpliva na Balkanu
V premierjevem kabinetu pravijo, da bodo teme pogovorov politične in gospodarske. Med prvimi bo zahodni Balkan, kjer bo Cerar Nemčiji predlagal partnersko sodelovanje, v katerem bi Slovenija svoj delež prispevala na podlagi kulturnega, jezikovnega in siceršnjega poznavanja tega prostora, Nemčija pa s svojo težo, ki jo ima v evropski politiki. Ni skrivnost, da je Slovenija položaj mostu med preostalo Evropo in zahodnim Balkanom spustila iz rok in da si Hrvaška po vstopu v EU zelo prizadeva postati vodilna regionalna sila. Toda Slovenija, kot pravi neuradno eden od sogovornikov, svojega mesta v regiji ne bo kar tako izpustila iz rok.
Nemčija je avgusta gostila konferenco o zahodnem Balkanu, Cerar in Merklova pa bosta govorila o nadaljnjih korakih v regiji, pravi nemška veleposlanica v Sloveniji Anna Prinz.
Skrb za javne finance
»Pogovor se bo vrtel tudi o položaju v Sloveniji in o evropskih temah, o zelo pomembnih vprašanjih proračunske konsolidacije, procesu prestrukturiranja in konsolidacije bančnega in poslovnega sektorja in o privatizaciji,« je za Dnevnik povedala veleposlanica. Cerarja bo na poti spremljal finančni minister Dušan Mramor, ki se bo sestal z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem in podrobneje pojasnil proračunske načrte Slovenije in načrtovane strukturne reforme. Evropska pravila določajo, da proračunski primanjkljaj ne bi smel znašati več kot tri odstotke BDP in Nemčija je ena glavnih zagovornic finančne discipline v EU. Vendar pa po drugi strani tudi velike članice, kot je Francija, kriterija ne dosegajo in se bodo očitno izognile kazni Bruslja. »Za Nemčijo je pomembno, da Slovenija nadaljuje konsolidacijo javnih financ, nujne reforme in privatizacijo,« pravi veleposlanica Prinzeva. »Proračunski in finančni položaj ostaja krhek in potrebujemo dobre in tesne stike s Slovenijo, dvostransko in na evropski ravni,« pravi Prinzeva.
Nekdanji slovenski zunanji minister in pred tem veleposlanik v Nemčiji Boris Frlec ocenjuje, da je obisk Cerarja v Nemčiji na začetku mandata »globoko utemeljen«, saj gre za prvo trgovinsko partnerico Slovenije, ki tudi usmerja gibanje EU. »Včasih pravimo: če Nemčija kihne, mi dobimo pljučnico,« pravi Frlec. Vendar pa dodaja, da bi bilo prav, če bi Cerar Merklovi povedal, da je Slovenija sicer majhna, »da pa z nami ne morejo igrati umazanih iger. Prav je, da včasih rečemo 'ne',« pravi Frlec, misleč na to, da se Franciji, pa tudi Italiji in Veliki Britaniji glede spoštovanja evropskih pravil daje »velike popuste«, nam pa ne.
Interes za logistiko v Sloveniji
Cerar bo v Nemčiji tudi povedal, da bo vlada nadaljevala privatizacijo državnih podjetij in pripravila še dodaten seznam podjetij za prodajo. Med 15 državnimi podjetji, ki so naprodaj, sta dve že našli nemškega lastnika. Konzorcij državnih lastnikov je že pred časom prodal svoj delež v podjetju Letrika (dobavitelj avtomobilske industrije) nemškemu koncernu Mahle, septembra je družba Fraport, ki je v večinski lasti dežele Hessen in mesta Frankfurt, kupila skoraj 80-odstotni delež Letališča Jožeta Pučnika. Interes vlada tudi za nakup Telekoma. Sicer pa so nemška podjetja dobro seznanjena s tem, katera podjetja so naprodaj na slovenskem trgu, je povedal namestnik predsednice slovensko-nemške gospodarske zbornice v Ljubljani Simon Pöpperl. »Slovenija je med nemškimi naložbeniki znana kot idealno mesto za logistična podjetja,« pojasnjuje Popperl, »ne gre konkretno za pristanišče Koper, opažamo pa, da kadar podjetja povprašujejo za skladiščne prostore ali sodelovanje pri špedicijah, je Slovenija vedno zanimiva.« Nemška podjetja v Sloveniji običajno pohvalijo infrastrukturo, lokalne dobavitelje, tradicionalno pa so zadovoljna tudi s slovenskimi delojemalci, še posebej glede produktivnosti, izobrazbe in kvalifikacij.
Še vedno pa je veliko slabosti, ki Sloveniji jemljejo privlačnost, je povedal Pöpperl, in te se iz leta v leto ponavljajo. Tudi v letošnji anketi, ki so jo aprila izvedli med nemškimi podjetji, ki so prisotna na slovenskem trgu, več kot polovica vprašanih opozarja na visoko davčno obremenitev, nezadovoljni so z davčnim sistemom in davčno upravo. Nepredvidljivost slovenske gospodarske politike, ki je povezana s hitrimi menjavami vlad, je druga slabost, jezi pa jih tudi mlačnost pri preprečevanju korupcije. Da je javna uprava neučinkovita, jih meni kar 75 odstotkov. Približno enak delež pogreša večjo pravno varnost, transparentnost javnih razpisov in manj zapleten dostop do državnih subvencij in evropskega denarja.
