Kljub temu da ima tek, tako kot druge telesne aktivnosti, na zdravje veliko pozitivnih učinkov, nas na negativne plati pretirane ali neprimerne telesne aktivnosti najbolj dramatično opominjajo nenadni srčni zapleti in v najhujših primerih tudi smrtni primeri na športnih tekmovanjih. Zapleti s srcem in druge zdravstvene težave so lahko pri rekreativnih športnikih velikokrat posledica pretirane vadbe, povzroča pa jih tudi uporaba prepovedanih poživil.
Doping največkrat povezujemo z vrhunskimi in profesionalnimi športniki. Kot pa ugotavljajo strokovnjaki, se uporaba nedovoljenih poživil vedno bolj seli tudi med rekreativce. Boj proti dopingu je bil pri nas do sedaj usmerjen v športno elito, jutri pa bodo prvič na ljubljanskem maratonu nadzirali uporabo nedovoljenih sredstev tudi med rekreativci.
Nekatere raziskave kažejo, da naj bi se zloraba prepovedanih snovi med rekreativnimi športniki v zadnjih dvajsetih letih povečala s petih na dvajset odstotkov. Razlogi za uporabo dopinga med rekreativci temeljijo tudi na široki dostopnosti prepovedanih snovi, ki si jih prek spleta lahko priskrbi praktično kdor koli.
Doping povzroča srčne zaplete
Po besedah asist. dr. Lovra Žiberne z Inštituta za farmakologijo medicinske fakultete, tudi sodelavca Slovenske antidoping organizacije, je pri nas in po svetu na voljo malo podatkov, ki bi pokazali, koliko je rekreativnih športnikov, ki jemljejo doping, ker niso tarčna populacija testiranja. »Doping nadziramo v glavnem pri vrhunskih športnikih,« je povedal Žiberna in dodal, da na leto pri nas pri nadziranju odkrijejo enega ali dva športnika, ki ne prestaneta testiranja. Kljub relativno nizkemu številu naš sogovornik opozarja, da to ni nujno realna slika uporabe prepovedanih sredstev, saj se soočajo tudi z omejitvami pri analizi.
Poleg dopinških sredstev so po mnenju dr. Katje Ažman Juvan s Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana problematična tudi vsa prehranska dopolnila, saj njihova proizvodnja ni nadzorovana in so lahko v velikem deležu kontaminirana s sledovi snovi, ki se uporabljajo za doping. To je že velikokrat pripeljalo do diskvalifikacij, čeprav tekmovalci niso vedeli, da so storili kaj narobe.
»Doping ima na telo škodljiv vpliv, saj lahko privede do srčno-žilnih zapletov,« je opozorila Ažman-Juvanova. Uporaba prepovedanih snovi lahko povzroča srčne infarkte in motnje ritma, dolgoročno pa tudi bolezni srčne mišice, ki so podobne prirojenim. Do zapletov v delovanju srca lahko poleg dopinga privede tudi neprimerna in velikokrat preveč intenzivna vadba.
Dednost in zgodnje odkrivanje
»Ni enoglasnega odgovora na vprašanje, koliko vadbe je primerne,« je komentirala Ažman-Juvanova in dodala, da je primerna količina vadbe odvisna od vsakega posameznika in njegove genetske nagnjenosti.
Najpogostejša obolenja, pri katerih je lahko pretirana telesna vadba škodljiva ali celo usodna, so v največji meri bolezni srčne mišice, nepravilnosti arterij, ki prehranjujejo srce, in tako imenovane električne bolezni. »Vsem tem boleznim je skupno, da je intenzivna telesna dejavnost lahko sprožilni dejavnik za nevarne motnje ritma, ki se lahko končajo tudi z zastojem srca.« Zelo pomembno je pravočasno odkrivanje teh obolenj, pravi Ažman-Juvanova, »saj lahko potem bolnikom omejimo obseg telesne aktivnosti, s tem pa znatno zmanjšamo njihovo ogroženost«.
Redna športna aktivnost sproži tudi prilagoditve telesa, ki jih skupno imenujemo športno srce. Te je včasih težko ločiti od bolezenskih sprememb, zato je po mnenju strokovnjakov pomembno, da imajo športniki – vrhunski ali rekreativni – omogočen dostop do kardiološke obravnave, ki lahko razloči športno srce od bolezni in prepozna ter zdravi morebitno srčno bolezen.
Po zgledu vrhunskih centrov iz tujine so v sredo tudi v ljubljanskem kliničnem centru odprli center za športno kardiologijo. Na pregled in posvet naj bi lahko prišli vsi športniki, ne glede na starost ali stopnjo profesionalnosti svojega športnega udejstvovanja.
