Ko je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) pred tremi leti v Köbenhavnu znova na istem prizorišču združila svetovni prvenstvi za mladinske in članske kategorije (šest let sta bili prvenstvi ločeni), ni le mislila na dobiček; od prirediteljev namreč za sedem tekmovalnih dni iztrži višjo kotizacijo. Denimo, pet milijonov evrov so odšteli prireditelji iz španske Ponferrade, prvenstvo pa jih bo stalo skoraj 15 milijonov evrov.
Skupnega prvenstva so še kako veseli vsi, ki so kakor koli povezani z mlajšimi kategorijami. Predvsem so deležni veliko večje (medijske) pozornosti, kot bi je dobili sicer. Včeraj se je reprezentanca v Ponferradi vrtela okoli Izidorja Penka, sina Gorazda Penka, ki je med mladinci dosegel 31. mesto, Jon Božič pa 49., a s tem se ne bo hvalil nihče. Si bodo pa mnogi zapomnili prvake. Lep in še kako svež primer je naslov svetovnega prvaka Mateja Mohoriča med mladinci in mlajšimi člani lani in predlani. Ko bo danes skupaj z izkušenim Kristijanom Korenom zapeljal s startne klančine posamične vožnje na čas (47,1 km), bo to znova nekaj posebnega. Zelo redki doslej so v vsega treh letih izkusili nastop na svetovnem prvenstvu v vseh treh starostnih kategorijah.
A realno od nebrušenega diamanta nihče še ne pričakuje čudežnega trojčka. Njegov današnji dosežek je zelo zanimiv predvsem zaradi neverjetno hitrega preskoka. Mohorič ni samo dvojni nosilec mavrične majice s cestne dirke, je tudi lastnik srebrne kolajne v vožnji na čas med mladinci iz Valkenburga 2012, kar mu daje še dodatno pozornost. Sedaj Mohorič pri nedopolnjenem 20. letu starosti že ve, kakšen je svet najboljših kolesarjev na svetu. »Pred začetkom sezone sem imel nekaj strahu, da bo preskok med najboljše v vsega dveh letih prevelik, a sem se v drugem delu sezone prepričal, da telo zmore napore in se bom čez nekaj let lahko kosal z najboljšimi. Vsaj upam tako. Že v tem letu sem se naučil veliko,« pravi zgovorni fant iz Podblice, ki se kot zelo moder in razgledan človek ne utaplja v utvarah. »Zelo bom vesel, če bom uvrščen med prvo polovico uvrščenih,« pravi pred današnjo svojo prvo elitno uro resnice, na katero se bo zapodil s startno številko 50 med 64 imeni s startnega seznama.
S seznama dobitnikov kolajn z mladinskih preizkušenj v vožnji na čas od uvedbe te discipline na SP leta 1994 je mogoče hitro ugotoviti nekaj zelo zgovornih statističnih sklepov. Približno ena tretjina dobitnikov kolajn si je že ustvarila sijajno kariero med profesionalci. Imen, kot so Evans, Rogers, Kreuziger, Van den Broeck, Cancellara, Nibali, Gallopin, Kittel, Degenkolb, Phinney in Kwiatkovski, ni treba posebej predstavljati niti manj pozornim spremljevalcem športa. Zanimivo je, da so se razcveteli kot etapni kolesarji, sprinterji, velemojstri za enodnevne dirke ali drugi specialisti za uro resnice. Druga tretjina nosilcev kolajn si ustvarja kariero poznanega profesionalca, tretji (po)tonejo v pozabo. Mohorič je že na pragu druge skupine, kamor zlahka uvrščamo tudi 27-letnega Kristijana Korena, ki je pred desetimi leti v Veroni kot mladinec začel nastope kot 19. Med elito je bil doslej najboljši 17. v Valkenburgu predlani. Na današnji preizkušnji, kjer hoče Britanec Brad Wiggins preprečiti četrto zaporedno slavje Nemca Tonyja Martina, želi Primorec iz Budanj potihoma to izboljšati: »V nedeljo sem se na ekipni vožnji s Cannondale dobro počutil. Prvi ravninski del bo treba odpeljati z rezervo, odločalo bo zadnjih 15 kilometrov s klanci, kjer bo tudi nedeljska cestna dirka. Potrebna bo moč na koncu. To bo prava ura resnice.«
