Denar za nepremičnine na Korčuli
Kot smo že pisali, naj bi po mnenju tožilstva Jaklič na čelu zdravstvene zavarovalnice krepko preplačal naročene storitve pri podjetju S&T Slovenija, v zameno pa dobil več kot 550.000 evrov. S tem naj bi storil kaznivi dejanji zlorabe položaja in pranja denarja. Denar naj bi potoval prek več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini, in potem na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu Jakličevega hrvaškega podjetja M-Kontakt. Ustanovljeno naj bi bilo izključno zaradi pranja denarja Vzajemne, prelilo pa naj bi ga v nepremičnine na Korčuli. V nečednih poslih naj bi sodelovali tudi Henigman, nekdanji član uprave Vzajemne, ter takrat vodilna moža S&T Slovenija Godnič in Berger.
Na predobravnavnih narokih so obtoženi kazniva dejanja zanikali, Jakličev zagovornik Boštjan Penko in pooblaščenec podjetja M-Kontakt Benjamin Zagorc pa sta predlagala tudi izločitev vseh obremenilnih dokazov iz spisa, češ da temeljijo na nezakonitem policijskem in tožilskem delovanju. Penko je, na primer, zatrjeval, da so zoper Jakliča sprožili prikrite preiskovalne ukrepe na podlagi ovadbe novinarke Ane Jud zaradi nezakonitega dajanja daril, ki pa je bila čisti konstrukt. Na podlagi teh ukrepov naj bi prestregli SMS-sporočilo banke Hypo, ki je Jakliča obveščala o spremembi stanja na računu, in tako prvič sploh izvedeli za M-Kontakt. Šele nato je sledilo zbiranje podatkov o nakupu nepremičnin na Korčuli in potem še hišna preiskava pri Jakliču, je trdil Penko.
Prvostopenjska sodnica Andreja Sedej Grčar je te navedbe zavrnila, češ da je tožilstvo s policijo in uradom za preprečevanje pranja denarja dlje časa preiskovalo poslovanje Vzajemne pod Jakličevim vodstvom. Iz poročila omenjenega urada je mogoče razbrati, kako so sledili toku denarja od Vzajemne do M-Kontakta, za katerega so nato ugotovili, da je Jakličev. Pravzaprav naj bi šlo zgolj za poštni predal, za katerim so se skrivali fiktivni posli. Torej sta tožilstvo in policija prišla do podatka o povezavi med Jakličem in M-Kontaktom neodvisno od prisluhov v primeru Jud, ki jih je Penko ocenil za sporne, je ocenila sodnica.
Pritožbi neutemeljeni
S tem se je zdaj strinjal tudi senat višjih sodnikov pod vodstvom Mateje Lužovec, ki je odločitev okrožnega sodišča o neizločitvi dokazov ocenil za pravilno in zakonito. Penkovo navedbo, da se do dokaznih predlogov v zvezi z izločitvijo dokazov sploh ni opredelilo, so označili za neutemeljeno. Tudi pritožbena trditev, da se Jaklič nikoli ni srečal z Judovo in da je sploh ni poznal, odločitve ni spremenila. Izsledke iz primera, ki se nanaša na Judovo, tožilec sploh ni zajel med dokazno gradivo, s katero utemeljuje očitke zoper Jakliča in soobtožene, piše v sklepu višjega sodišča.
Pritožbeni senat je zavrnil tudi pritožbo zagovornika družbe M-Kontakt Zagorca. Ta je med drugim grajal očitke okrožnega sodišča, da je bil njegov predlog za izločitev dokazov premalo konkretiziran. Odvetnik je zatrdil, da mu sodišče ni dalo dovolj časa, da bi se podrobno seznanil z dokazi. Vendar mu višje sodišče ni dalo prav in je razsodilo, da ni bila kršena njegova ustavna pravica do obrambe. Dokaze, ki naj bi bili po mnenju Zagorca pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin, pa je ocenilo kot zakonite.
