Vrhovno sodišče namreč obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Franci Matoz, zagovornik predsednika SDS in obsojenega v zadevi Patria Janeza Janše.
Ob tem pa je Matoz zahteval izločitev Masleše, ki je zatem prenehal z vsakim nadaljnjim delom v zadevi. Ker je bila seja, sklicana za 18. julij, nesklepčna, Masleša v tej zadevi ni smel opravljati nobenih dejanj, podpredsednica sodišča Nina Betetto pa je sklic občne seje ponovila. Današnje seje se je udeležilo 29 sodnikov od 32, kakšen je bil izid glasovanja oziroma ali je kdo glasoval drugače od končne odločitve, pa Strojin ni razkril. Je pa pojasnil, da bo Betettova zdaj izdala sklep z obrazložitvijo odločitve.
Matoz je podal tudi zahtevo za izločitev sodnice poročevalke v zadevi Patria Vesne Žalik, a je Betettova zahtevo zavrnila.
K zadevi sta pristopili tudi Krkovičeva in Črnkovičeva zahteva
K zadevi sta se pridružili tudi zahtevi za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojencev v zadevi Patria - brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča. Sodišče mora vse zahteve obravnavati istočasno.
Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša in Krkovič kazen že prestajata, Črnkoviču pa so začetek prestajanja preložili na oktober.
Odločitev pričakovali
Na današnjo odločitev glede Masleše so se odzvali v Odboru 2014. Odločitev so, kot so zapisali, pričakovali, se pa z njo ne strinjajo. Pri tem opozarjajo, da je Masleša na dnevih slovenskega sodstva 6. junija v svojem govoru "izrazil izrazito negativen odnos do prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janše", zaradi česar po njihovem mnenju v odločanju o zadevah, ki se nanašajo na Janšo, ne more biti nepristranski. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven, so zapisali.
Navajajo, da bi morala v pravni in demokratični državi sodišča sprejemati odločitve neodvisno in objektivno, "zadnji dogodki pa žal kažejo, da v Sloveniji temu ni tako". "Sprejemanje odločitev na podlagi političnega in osebnega prepričanja nikakor ne more predstavljati obstojnih temeljev države v osrčju EU," so dodali.
Tako tudi nadaljujejo s prižiganjem sveč pred sodno stavbo v Ljubljani, s čim med drugim opozarjajo tudi na to, da je "proces demokratizacije v Sloveniji zaradi več let trajajoče sodne farse Patria bistveno okrnjen". Janševi podporniki sicer sodišče vseskozi pozivajo, da o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči čim prej in Janšo osvobodi.
