Skoraj 2000 delovnih mest v Merkurju je v celoti odvisnih od nekaj več kot 600.000 evrov visoke terjatve Deželne banke Slovenije (DBS), ki ima od včeraj v rokah usodo nakelske skupine. DBS pod vodstvom Sonje Anadolli je namreč edina od bančnih upnic, ki za zdaj ni želela pristati na pogoje sanacije Merkurja in manjšega dela svojih posojil pretvoriti v kapital. Gre sicer zgolj za računovodsko operacijo, saj DBS pri sanaciji sploh ne bi sodelovala s svežimi posojili.
Če v DBS ne bodo popustili, bo morala uprava Merkurja pod vodstvom Blaža Pesjaka že v torek na sodišče vložiti predlog za začetek stečaja. Ali bodo prevzeli odgovornost za izgubljena delovna mesta, nam v DBS niso odgovorili. Prav tako se včeraj na naše klice in tekstovna sporočila ni odzival niti Peter Vrisk, predsednik nadzornega sveta DBS in Zadružne zveze Slovenije, ki lastniško obvladuje DBS. Kot smo razkrili, so v DBS do zdaj zavrnili že vse kompromisne predloge Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Gorenjske banke, ki bi prevzeli pretežni delež stroškov sanacije. V DBS namreč zahtevajo, da preostale banke odkupijo njihove terjatve, saj menijo, da bi bil stečaj za njih bolj koristen od sanacije trgovca.
Banka Slovenije je po neuradnih informacijah od DBS že zahtevala pojasnila, zakaj ne želi sodelovati pri sanaciji Merkurja, in dobila odgovor, da bi se lahko v stečaju Merkurja bolje poplačala s prodajo zalog. Banke so doslej res že oslabile dobršen del posojil Merkurju, vendar bi imel stečaj trgovca vsekakor velike negativne posledice za slovensko gospodarstvo in bančni sistem. Kar 55 odstotkov prodaje v Merkurju namreč predstavljajo izdelki slovenskih proizvajalcev, ki bi v primeru stečaja ostali brez okoli sto milijonov evrov letnih prihodkov. Stečaj bi bil velik udarec tudi za državo, saj bi se ji na eni strani povečali izdatki za socialne transferje, na drugi pa bi ostala brez okoli 25 milijonov evrov različnih davščin, carin in prispevkov, ki ji jih vsako leto nakaže Merkur. Tako ne preseneča, da naj bi se v sanacijo Merkurja zdaj vmešalo tudi finančno ministrstvo pod vodstvom Uroša Čuferja, ki naj bi prav tako poskušalo prepričati vodstvo DBS, naj vendarle pristopi k sanaciji Merkurja. Ob tem spomnimo, da je država na vrhuncu finančne krize DBS pomagala pri zbiranju likvidnostnih sredstev in je med drugim tudi jamčila za njene obveznice.
Zadnje poteze DBS jasno kažejo na vedno bolj resen položaj banke, ki si očitno ne more več privoščiti nobenih dodatnih izgub. Zaradi visokih oslabitev se je kapital DBS lani znižal za kar tretjino, na le še 45 milijonov evrov. Po navedbah naših virov je Banka Slovenije DBS že izdala odredbo, s katero jim je naložila izvedbo dokapitalizacije, vendar za zdaj ni znano, koliko kapitala banka potrebuje.
