Renesančni dvorec Zemono nad Vipavo se je dva dni šibil pod težo ljubiteljev pristnih vipavskih okusov in vonjav. Številni obiskovalci so poleg vina dva dni poskušali in kupovali sire, salame, pršut, oljčno olje, med, zelišča, pecivo, čokolade in druge domače izdelke, domačinom pa so na pomoč tokrat priskočili še gostje iz hrvaške Istre in Kvarnerja.
Mangulice vse večji hit
Med njimi je navduševal istrski Zigante s tartufi, a največ spogledovanja je bilo vendarle v razstavnem kotičku Turistične kmetije Arkade, kjer je bilo mogoče poskusiti panceto madžarsko-srbske pasme mangulica. Meso teh svinj, ki se skozi vse leto pasejo zunaj, ima – podobno kot kobe govedina – visoko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin omega-3, ki jih sicer najdemo v ribah in ribjem olju. »Meso mangulic vsebuje do 75 odstotkov manj holesterola kot meso farmskih prašičev, odrasla, 300-kilogramska žival pa ima tudi do 25 centimetrov debelo plast masti,« je radovednemu življu posebnost mangulic opisoval Jordan Cigoj iz Črnič. Po njegovih besedah gredo suhomesnati izdelki iz teh najbolj divjih med domačimi svinjami za med; klobase so že pošle, nekaj je salam, prvi pršuti pa bodo dozoreli prihodnje leto. »V kratkem bomo začeli prodajati tudi žive živali, saj za mangulice vlada čedalje večje zanimanje tudi med rejci,« je poudaril Cigoj, ki je bil še dodatno židane volje, ker je vipavsko-briško viteško omizje na dvorcu Zemono prav njegovo svežo klarnico (avtohtono vipavsko sorto) proglasilo za viteško vino tokratne prireditve.
»Prihodnost je v vinskem turizmu, ne pa v iskanju trgov v Šanghaju«
A prav nič mu niso zavidali drugi vinarji – letos jih je sodelovalo 33 z več kot 100 vzorci vina – ki so imeli v sodelovanju z gostinci ves čas polne roke (in usta) dela z vinsko-kulinaričnimi degustacijami. Tomaž Kavčič, gostitelj in ob razvojni agenciji Rod tudi soorganizator prireditve, se je priključil vinarju Primožu Lavrenčiču s posestva Burja, ki je predstavljal dve novosti: malvazijo in zelén, letnik 2013. K njima je Kavčič ponudil hrustljavi rostbif z zelenjavo in modrim pinotom, ki ga je serviral na gurmanski ikebani. »Letošnja prireditev je pokazala, da premore Vipavska dolina, če se strnejo vrste, zelo veliko pestrih okusov,« je poudaril šef dvorca Zemono, medtem ko je bil Lavrenčič zadovoljen, ker je prišla večina obiskovalcev od drugod – tudi iz Italije – kar po njegovem pomeni, da se Vipavska dolina vendarle utrjuje na vinsko-kulinaričnem zemljevidu. »Manjkajo le ljudje, tujci, ki bi po obisku Vipavske doline tukaj tudi prespali. Toda kje naj prespijo? V Vipavi imamo vsega skupaj 15 postelj, nimamo vinskih barov, hotelov, apartmajev, nič. Eno-gastronomski turizem je prihodnost za vinarje iz Vipavske doline, ne pa iskanje trgov v Šanghaju,« je Lavrenčič še malo ošvrknil tiste, ki so v dolini zadolženi za razvoj turizma.
Za zahtevnejše obiskovalce so bile oba dneva organizirane tudi razne izobraževane delavnice – prvi dan je največ pozornosti požela tista o spajanju piva in čokolade, ki sta jo pripravili Julijana Krapež in ajdovska mala pivovarna Pelicon, drugi dan pa predstavitev vipavskih vin z očmi belgijskega kupca, kar je storil Kurt Dewaele.
