»Doslej start-up ekosistem nikoli ni bil v jasnem fokusu slovenske politike in države, prav tako nismo imeli dovolj raziskav svetovnih dobrih praks, pa tudi ne dovolj idej za celovito podporo zagonskim podjetjem. Proces pametne specializacije in strategija, ki se pripravlja, sta zato odlična priložnost, da zastavimo stvari tako, da bo Slovenija postala atraktiven prostor za ustvarjanje novih prodornih podjetij,« poudarja dr. Miroslav Rebernik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Pred nedavnim je skupaj s svojim ljubljanskim kolegom dr. Markom Jakličem in s sodelavci iz slovenskega start-up ekosistema pripravil dokument, ki so ga poimenovali Start:up manifest, s podnaslovom Slovenija, pripravljena na prihodnost 2012–2020 +.
Slovenija močno pod evropskih povprečjem
Kriza je zadnja leta spodbudila nastajanje podjetij, saj je bilo na primer oktobra 2013 v Sloveniji vsaj 147 zagonskih podjetij, ki so zaposlovala 1400 ljudi, podatki pa kažejo, da njihovo število hitro narašča, pa tudi število zaposlenih v njih. Ta podjetja so v celoti privabila tudi vsaj 45 milijonov evrov kapitala. Sicer pa visokotehnološka podjetja predstavljajo od 2 do 3 odstotke slovenskega gospodarstva, zaposlujejo pa okoli 3500 ljudi.
Ta panoga raste sicer hitreje od povprečja v gospodarstvu in ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, vendar pa je omejena in podjetja izvozijo okoli 1,2 milijarde evrov visokotehnoloških izdelkov. To je okoli 5 odstotkov celotnega izvoza, kar je občutno pod evropskim povprečjem, ki je 15 odstotkov. Ob tem je zanimiva primerjava z Izraelom, kjer visokotehnološka podjetja ustvarijo 44 odstotkov celotnega izvoza ali okoli 21 milijard evrov, v panogo pa vložijo na leto skoraj 1,6 milijarde evrov ali skoraj 200-krat več kot Slovenija.
Rebernik poudarja, da se v Sloveniji v zadnjih dveh letih na srečo močno razvija start-up scena, četudi brez zadostnega razumevanja in podpore ekonomske politike. »Ta noče razumeti, da se je v svetu že zdavnaj razmahnila vojna za najdragocenejši vir vsakega naroda, to je vojna za talente. Namesto da bi v državi ustvarjali pogoje, da bi bila Slovenija prostor, prijazen visokotehnološkim podjetnikom, imamo vse več primerov, da se morajo za pridobitev razvojne podpore slovenski prodorni podjetniki in start-up podjetja seliti v tuja, podjetništvu bolj prijazna okolja – ne samo v ZDA ali Veliko Britanijo, ampak tudi na Madžarsko, v Bolgarijo, na Češko, v Romunijo, tja kjer so pogoji za razcvet podjetniškega talenta ugodnejši. Podjetniškega talenta se pač ne da zapreti v državne meje, šli bodo tja, kjer bodo lahko uresničevali svoje podjetniške sanje.«
Pozitivna povratna zanka
Slovenija sicer že ima razvito splošno podjetniško podporno okolje, ki pa še ne prinaša takih rezultatov, kot bi jih lahko, predvsem pa je nepovezano. Ekipa, ki je soustvarila manifest, postavlja državi Sloveniji konkretne cilje do leta 2020. »Zavzemamo se, da si v Sloveniji postavimo družbene cilje, da bomo do leta 2020 v start-up podjetjih ustvarili tisoč novih delovnih mest na leto, vsako leto povezali vsaj 50 zagonskih podjetij s svetovno najpomembnejšimi ekosistemi in ustanovili ali privabili vsaj 150 novih zagonskih podjetij z globalnim potencialom.« S celovito in sistematično podporo lahko zagonska podjetja, ki imajo ambicijo in potencial, resnično postanejo gazele, ki s svojo rastjo ustvarjajo nova delovna mesta, na kar vsako leto opozori tudi izbor Gazela, saj pregled kondicije regijskega gospodarstva kaže, da največ zaposlujejo prav gazele.
S pregledom dobrih praks so strokovnjaki oblikovali tako imenovano pozitivno povratno zanko, ki je ključnega pomena za vzpostavitev uspešnega ekosistema za zagonska podjetja. Start up podjetja z globalnim potencialom rastejo hitro in globalno s pomočjo investicij in podpornih programov. Ko dosežejo določeno stopnjo, se jih proda prek borze, še pogosteje pa strateškim partnerjem, na primer multinacionalkam, ki jih spremenijo v svoje inovacijske centre oziroma center odličnosti. Pri tem lahko samo med gazelami omenimo ribniško Yaskava Ristro, ki je evropski razvojni center za Yaskawo, in Kliko, ki je razvojni center za Sportradar.
Prodaja prinese denar v ekosistem, ki zagotavlja financiranje novim zagonskim podjetjem. Prvotni podjetniki po nekaj letih v R6R centru naredijo spin out in ustvarijo nov start-up. Imajo denar in znanje ter povezave z globalnimi podjetji. Tuji investitorji zaradi preteklih dobrih izkušenj tudi neposredno vlagajo v lokalna zagonska podjetja in sklade tveganega kapitala. Posledica tega pa je, da se z dinamičnim razvojem ekosistema vse več podjetij dolgoročneje samostojno razvija in tako prispeva k rasti dodane vrednosti in zaposlenosti v državi.
Potencial za razvoj start-up ekosistema torej v Sloveniji je, hkrati pa GEM 2013 (Globalni podjetniški monitor, Global Entrepreneurship Monitor) kaže na alarmantno stanje, saj je v zgodnje podjetniške dejavnosti vključenih le 6,5 odstotka odraslih, kar Slovenijo uvršča pod povprečje inovacijsko razvitih gospodarstev. Pada pa tudi delež visoko izobraženih podjetnikov, ki je v 2011 znašal 46,8 odstotka, lani pa 29,3 odstotka. Medtem ko je leta 2012 poslovne priložnosti v okolju zaznala petina odraslega prebivalstva, jih je v letu 2013 zaznalo 16 odstotkov odraslih, kar Slovenijo med 67 analiziranimi državami na svetu uvršča na 62. mesto. S podjetništvom se ukvarja sedem odstotkov ljudi, starih od 25 do 34 let, medtem ko to povprečje v državah, ki jih je zajel GEM, in v državah Evropske unije znaša med 11 in 17 odstotki. Slovenski podjetnik je torej v povprečju vse starejši.
Državno dirigirani pristop se je izpel
Z manifestom so seznanili vsa resorna ministrstva in vlado RS, vse parlamentarne politične stranke, predstavnike podjetniškega ekosistema, številna združenja ter ga ob javni objavi na spletu poslali na več kot 2000 naslovov. »Odzivi, ki smo jih doslej prejeli, so bili zelo pozitivni. Veseli smo tega, saj je to znamenje, da smo pripravili dokument, ki je uspel ujeti dane potrebe. A bolj kot naše veselje je pomembno vprašanje, ali nam je uspelo spodbuditi pozitivno akcijo. Ali bodo odgovorna ministrstva in vlada sledili priporočilom dobrih praks in bodo znali sprejeti celovit in domišljen program za podporo start-up podjetništva in oblikovanje konkurenčnega podjetniškega ekosistema. Da bodo razumeli, da se je top-down, državno dirigirani pristop izpel in je treba vzpostaviti sistem podpore, v katerem je podjetnik – in ne inštitucije – v središču pozornosti,« razmišlja dr. Miroslav Rebernik.
