Glavnina spora je točka v statutu, kjer bi o imenovanju ali razrešitvi članov uprave odločal nadzorni svet z dvotretjinsko navzočnostjo. To je bil tudi razlog, da predsednik uprave na januarski seji nadzornega sveta ni bil razrešen. Predstavniki zaposlenih in lokalne skupnosti so namreč sejo zapustili pred samim glasovanjem in nadzorni svet v skladu s statutom ni bil sklepčen. Povedano po domače, predsednik uprave Gašpar Gašpar - Mišič je ostal v sedlu. Nov predlog države oziroma Soda je drugačen v tem, da bo za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in razrešitvi članov uprave potrebna samo še polovica članov v nadzornem svetu. To pomeni, da bo država lahko sama preglasila predstavnike lokalne skupnosti in zaposlenih. S tem bo dejansko postavljen teren za morebitno zamenjavo dosedanjega predsednika uprave.
Na skupščini se bo glasovalo tudi o nadaljnji usodi tožbenih zahtevkov do nekdanje uprave in članov nadzornega sveta. Vse to je seveda povezano z visokimi stroški pravnih storitev ter preusmerjanjem primarnega fokusa od njihove temeljne dejavnosti. So pa hkrati isti nadzorniki pred nekaj dnevi tudi potrdili poslovni načrt Luke Koper za leto 2014. Sicer je bil pred tem že dvakrat zavrnjen, v tretje, pa se je nadzornemu svetu zdel vseeno dovolj realen – kar pomeni tudi izvedljiv ob resnem angažiranju celotne uprave. Glavni poudarki bodo predvsem na poglabljanju luškega bazena in povečanju učinkovitosti raztovora. V minulem letu so se prihodki Luke Koper zvišali za dva odstotka, čisti dobiček pa se je predvsem zaradi slabitev vrednosti nepremičnin in finančnih naložb znižal za skoraj 20 odstotkov. Če bo državi tokrat uspelo spremeniti statut, bo zanimivo spremljati predvsem poteze nadzornikov. Ti so namreč dali zeleno luč poslovnemu načrtu, ki ga je pripravila uprava pod vodstvom Gašparja - Mišiča, in isti nadzorni svet lahko že takoj po seji skupščine zamenja upravo.
