Prešernov gaj je park v središču Kranja, ki je seveda najbolj znan po Prešernovem spomeniku, gaj sam pa je nastal leta 1951. Spominski park arhitekta Marijana Šorlija in Ruške Ogorevc pa je očitno ostal izziv za današnje študente arhitekture, ki so pod mentorstvom Tomaža Krušca z ljubljanske fakultete za arhitekturo in Ane Kučan z biotehniške fakultete svoje zamisli predstavili z maketami ureditve Prešernovega gaja. Njihove zamisli se dotikajo tako vhoda v gaj kot zaščite spomenikov in dogajanja v parku samem. Šest maket je tudi toliko razmišljanj o nečem novem, kar bi dalo Prešernovemu gaju vsebino in novo življenje.
Prešernov gaj že danes poleg znamenitega spomenika ponuja kar nekaj zanimivosti. Tu je spomenik bazoviškim žrtvam (eden prvih spomenikov žrtvam fašističnega nasilja v Evropi, postavljen leta 1931), nagrobni spomenik pesnika Simona Jenka ter spomenik izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju. Prav temu Kranj namenja »Puharjevo leto« ob 200. obletnici rojstva.
Sedanje razstavljene zamisli študentov pa žal nimajo kake posebne možnosti, da bi se razvile v projekt, ki bi Kranju in Sloveniji resnično prinesel stičišče poti, kot je to želel Boris Udovč. Sam je predlagal ustanovitev fundacije, ki bi zbrala denar za nov Prešernov gaj in pravo svetišče v njem. Leta 1994 je bil Udovč prepričan, da bo njegova pobuda sprožila akcijo, ki bo v čast tako Prešernu kot Kranju in vsej Sloveniji. Toda zgodilo se je tisto, kar je v Kranju dokaj reden pojav ob poskusih česa novega: pobuda se je preprosto porazgubila nekje v občinskih predalih, nihče od oblastnikov ji ni sledil, tudi kulturna srenja je ostala hladna. Udovč sam je poudarjal, da »njegov« mavzolej ni vnaprej vsiljena rešitev, ampak le spodbuda za to, da se Slovenija oddolži Prešernu in ustvari pravo romarsko pot k njegovemu spomeniku.
»Za gaj bomo skrbeli še naprej, za kaj drugega pa trenutno ni resnih načrtov,« je ob razstavi študentov dejal kranjski župan Mohor Bogataj. In če študentje želijo ohraniti gaj brez posebnih posegov in v njem vidijo morda le galerijo, kavarno ali mladinski kulturni center, je leta 2001 preminuli Udovč v Prešernovem gaju videl točko v spomin slovenstvu. Današnja resnica pa je taka, da bodo tudi makete mladih prej ali slej romale v predal in bo Prešernov gaj ostal tak, kot je.
