Današnji posvet z naslovom Zasebnost po Snowdnu so organizirali v uradu informacijskega pooblaščenca. Pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v nagovoru udeležencem med drugim izpostavila, da je pooblaščenec tu zato, da tudi policijo opozarja, da moderne informacijske tehnologije niso za uporabo kar vsevprek. Če pa so že uporabljene, naj bodo podvržene strogemu nadzoru.
Nekdanji direktor Sove Damir Črnčec je pojasnil, da Snowdnovo razkritje delovanja ameriške službe NSA pokazalo zlasti na to, da imajo obveščevalne službe na voljo takšno množico podatkov, da imajo s tem že težave. V prihodnosti pristojne njegovih besedah čaka delo na nadgradnji sistema v smislu nadzora obveščevalnih služb, pa tudi na področju osveščanja državljanov, da največ osebnih podatkov na spletu objavijo kar sami.
Da bi morali biti mehanizmi nadzora nad obveščevalnimi službami močnejši kot doslej, se je strinjal tudi namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. Sicer pa je ocenil, da smo šele na začetku razprave o zasebnosti oz. razmerjih med zasebnostjo, svobodo in demokracijo. Velika večina ljudi namreč o tem še ni razmišljala oz. so se takšna vprašanja pojavila šele ob hitrejšem tehnološkem razvoju.
Sodelujoči v razpravi so se v kontekstu razprave o varovanju zasebnosti dotaknili tudi novih policijskih pooblastil, ki jih predvideva osnutek novele zakona o kazenskem postopku. Ali bo zakonodaja preiskovalcem dopuščala namestitev programske opreme oz. trojanskega konja na naprave in uporabo IMSI-lovilca, namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar ni mogla dokončno potrditi. Je pa opozorila, da razvoj tehnologije od policije zahteva, da se na to ustrezno odzove. Poiskati mora prava orodja za pregon storilcev najhujših kriminalnih dejanj, pri tem pa zagotoviti primerno ravnovesje med pravico do zasebnosti in posegi vanjo.
Pravne vidike zasebnosti sta pojasnjevala pravnika Katja Šugman Stubbs in Ciril Ribičič. Šugman Stubbsova je med drugim opozorila, da klasični kazenskopravni koncepti v digitalni dobi marsikdaj niso več uporabni. Če je institut hišne preiskave denimo v fizičnem svetu dobro zasnovan, pa v virtualnem svetu ne deluje več. Spremembe zakonodaje so zato potrebne, zelo pomembna pa je sodni nadzor na vseh ravneh, je povedala pravnica.
Vendar pa je digitalni strateg Vuk Čosić ob tem podvomil, da bi se politične stranke uspele dogovoriti za delujoč, neodvisen in strokoven nadzor nad tako občutljivim aparatom, kot je varnostni sistem.
