Odločitev prišla iz Bruslja
Pred koncem lanskega leta je iz Bruslja namreč prišlo uradno obvestilo o spremembi uredbe o klasifikaciji statističnih teritorialnih enot, po kateri bo notranjsko-kraška regija po novem (uradno z letom 2015) postala primorsko-notranjska, Ilirska Bistrica pa bo še vedno njen del.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo izvedeli, da se z ilirskobistriškim prestopom ni strinjala nekdanja vlada, ki je to vprašanje obravnavala po lanskem obisku v notranjsko-kraški regiji, do konca januarja lani je moral biti namreč posredovan predlog spremembe evropski komisiji. Takratna vlada je zato predlagala preimenovanje.
Janez Rebec, predsednik tukajšnje območne gospodarske zbornice Postojna, sicer predsednik družbe Pivka perutninarstvo, nov, kompromisni predlog pozdravlja, saj bo tako »ilirskobistriška občina imela več razvojnih možnosti kot v obalno-kraški regiji«. Z »lepotnim popravkom, ki bo zadovoljil Bistričane«, občino pa ohranil v vzhodni kohezijski regiji, pa so po besedah vodje Aleša Zidarja zadovoljni tudi v Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom.
V Litiji bi dobili 10-krat več denarja
Tudi ilirskobistriški župan Emil Rojc, ki je bil sprva naklonjen prestopu, je zdaj rešitev pozdravil, njegov pivški kolega Robert Smrdelj pa je ocenil, da se bodo tudi nekateri občani Pivke in Postojne, ki se bolj štejejo za Primorce kot Notranjce, v takšni regiji počutili bolj domače. Marko Rupar, predsednik sveta zdaj še notranjsko-kraške regije in cerkniški župan, pa nam je dejal, da je svet regije že ves čas opozarjal občino Ilirska Bistrica, da je bolj smotrno, da ostane v tej regiji, ne glede na to, kako se imenuje. Glede preimenovanja pa nam je priznal, da osebno obžaluje, da je iz imena izpadel kras, ki pomembno označuje ta prostor.
Sicer pa Rupar pravi, da tako kot ilirskobistriško namero težko razume tudi vztrajanje nekaterih obrobnejših občin v osrednjeslovenski regiji in v klubu bogatih, čeprav to v resnici niso in bi lahko s prestopom v manj razvite regije prišle do več razvojnih sredstev.
Prav to so ugotovili v Litiji, ki ne bo več del osrednjeslovenske, temveč po novem zasavske regije in s tem manj razvite vzhodne kohezijske regije. Župan Franci Rokavec nam je povedal, da so izračunali, da v osrednjeslovenski regiji počrpajo za desetkrat manj sredstev na prebivalca, kot bi jih v zasavski regiji, zato so vladi predlagali spremembo, zdaj pa upajo, da bodo lahko sredstva po novem črpali že v finančni perspektivi 2014–2020. »Tudi Slovenija kot celota bo dobila več sredstev na račun večje vzhodne kohezijske regije,« je poudaril Rokavec.
Za prestop iz savinjske v spodnjeposavsko oziroma po novem posavsko regijo sta se odločili tudi občini Radeče in Bistrica ob Sotli. Z vidika obsega kohezijskih regij je ta prehod sicer nevtralen, toda župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak nam je povedal, da so ugotovili, da se lahko v okviru posavske regije bolje dogovarjajo o projektih, medtem ko so bili v savinjski regiji tudi zaradi svoje majhnosti in lege bolj kot ne obrobni, saj ni bilo pravega razumevanja za enakomerni razvoj regije. Ko oziroma če se bodo oblikovale »polnokrvne« in ne le statistične regije, pa se po županovih besedah vendarle vidijo kot del celjske regije.
