Čeprav je med pripravljanjem in sprejemanjem zakona o davku na nepremičnine že kazalo, da bodo morali ta davek plačevati tudi vsi najemniki neprofitnih stanovanj, parlamentarni poslanci takšne rešitve nazadnje vendarle niso podprli. Do neprofitnega stanovanja so upravičeni socialno najšibkejši, ki imajo že tako težave s pokrivanjem svojih življenjskih stroškov, zato jim ne bi smeli naprtiti še nepremičninskega davka, so se strinjali tako opozicijski kot koalicijski poslanci.
Zakon zato zdaj določa, da bodo davek morali plačevati le neprofitni najemniki v denacionaliziranih stanovanjih, najemniki vseh drugih neprofitnih stanovanj pa ne. Zanje bodo davek plačevali njihovi lastniki, to pa so večinoma državni in občinski stanovanjski skladi. Ti so imeli po zadnjih dostopnih celovitih podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor iz leta 2011 v lasti skupno 20.460 stanovanj, ki so jih oddajali v neprofitni ali tržni najem.
Manj bo neprofitnih stanovanj
Že ob predstavitvi prvega osnutka nepremičninskega zakona so predstavniki skladov opozorili, da bi nepremičninski davek močno prizadel njihovo poslovanje ter okrnil njihova vlaganja v obnovo in širjenje stanovanjskega fonda. Da bodo morali krčiti sredstva za tekoče vzdrževanje stanovanj, če jim pri plačilu davka na pomoč ne bo priskočil občinski proračun (na kar računajo), tudi zdaj opozarjajo na stanovanjskem skladu v Novi Gorici. Ta ima v lasti 350 stanovanjskih enot v skupni vrednosti skoraj 30 milijonov evrov, zanje pa bo treba po njihovi oceni odšteti približno 50.000 evrov nepremičninskega davka.
V Ljubljani bodo na račun nepremičninskega davka zmanjšali vlaganja v zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj, čeprav jih po besedah direktorja mestnega stanovanjskega sklada Saša Rinka v tem trenutku v prestolnici primanjkuje najmanj 3500. Po prvi oceni bi davek na njihove nepremičnine lahko presegel pol milijona evrov, saj imajo v lasti 3975 stanovanjskih enot (od tega jih 3542 oddajajo v neprofitni najem), med njimi pa je tudi 107 takšnih, ki sploh niso primerne za oddajo (prostori v barakah, sobe brez ogrevanja in/ali sanitarij...).
Skoraj pol milijona evrov (485.000) bodo morali letos po lastnih ocenah odšteti tudi na republiškem stanovanjskem skladu. Ker se bo davčna osnova za odmero davka na stanovanjske nepremičnine z 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti do leta 2016 dvignila na sto odstotkov, pa se bo do takrat njihovo breme povzpelo že na 610.000 evrov. To je, če občine ne bodo zviševale svojega dela davčnih stopenj. Denar bodo vzeli iz sredstev, ki bi bila sicer namenjena obnovi obstoječih stanovanj, oziroma bodo zvišali tržne najemnine (neprofitnih ne morejo, ker so sistemsko določene). »V obeh primerih se bo raven kakovosti bivanja znižala,« dodajajo na skladu. Skupno imajo sicer v lasti 3373 stanovanjskih enot, od katerih jih 3264 oddajajo v neprofitni ali brezplačni najem. Skupna vrednost vseh njihovih nepremičnin (ne le stanovanj) je ocenjena na približno 242 milijonov evrov.
Mariborski medobčinski stanovanjski sklad je lastnik 2232 stanovanj, od katerih je 2021 neprofitnih. Za vse njihove nepremičnine, skupno vredne okoli 128 milijonov evrov, bodo morali po lastni oceni letos plačati okoli 165.000 evrov nepremičninskega davka, kar jih bo pripeljalo na rob likvidnosti. Zaradi pomanjkanja denarja so namreč že zdaj ustavili vse potrebne obnove in izboljšave obstoječih stanovanj, ne morejo kupiti in graditi novih neprofitnih stanovanj, pa čeprav jih tudi na Štajerskem primanjkuje, zmanjkuje pa jim celo denarja za upravljanje in redne stroške poslovanja sklada, pripovedujejo. Njihov glavni vir dohodka so najemnine (mesečno jih poberejo za okoli četrt milijona evrov), a ker so zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer, ki vladajo v regiji, nekdaj redni plačniki postali dolžniki, mora sklad po zakonu zalagati denar celo za obratovalne stroške stanovanj najemnikov, pojasnjujejo enega od izvorov svojih likvidnostnih težav.
