Trg osvoboditve v Kijevu je bil v četrtek zvečer še vedno poln ljudi, ki se tudi po tednu dni niso sprijaznili z odložitvijo podpisa pridružitvene pogodbe z Evropsko unijo. »Ostali bomo, dokler predsednik Viktor Janukovič ne odstopi ali podpiše sporazuma,« je rekla pražnje oblečena gospa z lisico okoli vratu in ukrajinsko zastavo odeto čez ramena. Ljudje okoli nje so odkimavali, da to ni zadosti. Odstopiti morajo tudi predsednik vlade, vlada in cel parlament.
Idealizirana EU
Protest, ki je blokiral upravno središče prestolnice, je vse bolj podoben politični manifestaciji opozicijskih strank. Predčasne volitve so postale prva zahteva demonstrantov, ki hočejo politično usmeritev Ukrajine potisniti proti zahodu. Ljudem, ki so pripravljeni stati na mrazu ure in ure z evropskimi zastavami v rokah in zahtevati pridružitev EU, se v času naraščajočega evropskega evroskepticizma lahko le čudimo. Triindvajset let starega aktivista Petrója Vlasova ni presenetilo vprašanje, če ve, da so v EU v naraščanju sile, ki bi se integracije rade znebile. »Super,« je navdušeno odgovoril. »Naj naredijo prostor za nas.« Zadnje tri noči je prespal na trgu v šotoru. Njegovi argumenti za pristop k EU niso bili visokoleteči. Izhajali so iz njegovega vsakdanjega življenja. »Jaz delam po deset ali dvanajst ur na dan. Včasih tudi šestnajst. Delal sem v japonski restavraciji, prodajal rabljene avtomobile, bil v državni službi in vozil sem kombi. Poznam Ukrajince, ki delajo v Italiji in Nemčiji. Če bi tam toliko delal, bi od tega kaj imel. Tukaj pa nimam nič. V Evropi veljajo zakoni.« V Ukrajini je Evropa še vedno Evropa iz leta 1990.
Trg je država zase
Mejdan, kakor svojemu trgu pravijo Kijevčani, je vedno bolj podoben Midan Tahrirju v Kairu izpred treh let. Okrog njega so zgradili obzidje iz lesenih palet s stražami, ki preverjajo, kdo prihaja. Ob robu se kadi iz poljskih kuhinj, na različnih koncih so šotorska naselja, v katerih ljudje prespijo vedno bolj mrzle noči. V soboto je policija nasilno razgnala protestnike, v nedeljo so prišli nazaj. Na stotine ljudi ves čas prihaja in odhaja, na vseh koncih delijo letake, kuhajo čaj in kurijo ognje v bencinskih sodih. Gospa srednjih let je iz velike škatle delila piškote, na zidku za odrom pa sta dva moška sedela na kartonu in sproščeno igrala šah. Državne zgradbe okoli trga so blokirane, življenje v drugih delih prestolnice pa poteka bolj ali manj običajno. Predsednik republike Viktor Janukovič je protestom obrnil hrbet in odšel na obisk na Kitajsko, medtem ko v mestu poteka ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Država, ki je na periferiji tako Evropske unije kot tudi Putinove ekonomske cone, se je znašla v središču polemik. Učinek kaže zapleteno podobo evropskih komunikacij.
Na zasedanju Ovse so evropski in ameriški diplomati ukrajinskemu premierju Mikolu Azarovu zabičevali, naj spoštuje evropske norme demokratičnega dialoga in naj ne ignorira volje državljanov na mestnih ulicah. Azarov pa je v sredo brez velikih težav v parlamentu preživel glasovanje o zaupnici in ima svoje štetje državljanov. Vsaj polovica Ukrajine si več koristi obeta od trgovine z Rusijo zdaj kot z obljubami o prihodnjem razvoju, ko bo Ukrajina izpolnila evropske pogoje za vstop v Unijo. Država je od osamosvojitve izgubila deset milijonov prebivalcev, njen družbeni proizvod pa je še vedno nižji, kot je bil pred dvajsetimi leti.
Protestnikom ni do šale
Azarov je svojim evropskim kolegom zagotavljal, da so protesti popolnoma normalen pojav v državi, ki uspešno razvija demokratične norme. Prav to, da ljudje protestirajo proti odložitvi pogodbe o pridruževanju Evropi, je dokaz, da je Ukrajina evropska demokracija. Njegovi evropski kolegi, ki se soočajo z demonstracijami proti evropski politiki v svojih prestolnicah, so morali biti v simpatični zadregi.
V stavbi sindikatov na Mejdanu pa niso bili razpoloženi za šalo. Tam je zdaj organizacijsko središče protestnikov. Vse tri velike opozicijske stranke so se vrinile med ohlapno protestno infrastrukturo in prevzemajo igro v svoje roke. Na središču trga je zrasel velik oder z močnim ozvočenjem, na katerem je ogromen portret Julije Timošenko. Do leta 2010 je bila premierka Ukrajine, zdaj pa je v zaporu. Njena stranka Domovina si od protestov obeta vsaj izboljšanje njenega položaja, skrajšanje kazni ali morda celo izpustitev iz zapora. Druge stranke se pripravljajo na volitve leta 2015 in tukaj krepijo svojo bazo. Kijev je skrajna meja dveh svetov, ki se v njem medsebojno prepletata. Morda še zadnji kraj na celini, kjer Evropo vidijo kot središče nečesa zelo velikega in lepega.
