Med kandidati za generalnega direktorja UKC Ljubljana so po neuradnih informacijah poleg trenutnega v. d. direktorja Simona Vrhunca tudi ljudje, ki prihajajo iz poslovnega sveta in pri dosedanjem delu niso imeli posebnega stika z zdravstvom. Po naših informacijah naj bi bila med njimi tudi direktor nepremičninske družbe Reconsult Janez Dečman in direktor podjetja Reit investicije Franc Žmavc, svet bolnišnice pa bo o prihodnjem direktorju odločal jutri.
Visokoleteči cilji
Z Dečmanom in Žmavcem nam včeraj ni uspelo priti v stik, v bolnišnici pa o imenih kandidatov ne govorijo. Dečman, ki po naših informacijah v programu napoveduje krepitev tržne dejavnosti, je bil pred prihodom v Reconsult šest let direktor družbe Raiffeisen leasing, odgovoren za zaledne službe. Reconsult, v katerem se ukvarjajo s svetovanjem in nepremičninsko dejavnostjo, je soustanovil junija 2012.
Z bistveno več izkušnjami se lahko pohvali Franc Žmavc, ki se je v programu po naših informacijah zavzel za boljši položaj največje bolnišnice pri financiranju iz zdravstvene blagajne. Žmavc je bil vse do leta 2006 direktor enega največjih slovenskih elektroinštalaterskih podjetij Elmo, pred tem pa do leta 2001 predsednik uprave Fond Investa. Do njegovega stečaja je bil tudi prvi nadzornik v Podjetju za urejanje hudournikov (Puh).
Danes Žmavc vodi Reit investicije, ki se ukvarjajo z organizacijo izvedbe stavbnih projektov. Podjetje je hkrati lastnik družb Lent Invest (Kinocenter Komuna) in 3-D Logistika, ki je bila pred tem v lasti Koloseja Sergeja Racmana ter se (je) ukvarja(la) s prodajo opreme za predvajanje in ogled 3D-filmov. Žmavca najdemo tudi kot likvidacijskega upravitelja podjetja Reinvest, pred časom je bil predsednik upravnega odbora podjetja G Planet, ki se je ukvarjala z igralniškimi aparati, trenutno pa nima ne računov ne davčne številke. Posredno obvladuje še 54 odstotkov nekdanje borznoposredniške družbe BF – Bona Fide.
Pogosto težave z osnovami
Na prilive direktorji ne morejo kaj dosti vplivati, od njih pa se v zadnjem času pričakuje predvsem iskanje notranjih rezerv. Pri kandidatih za vodenje bolnišnic, ki prihajajo s povsem drugih področij, sicer ni neobičajno, da načina financiranja zdravstva ne poznajo najbolje. Težave z razumevanjem zdravstvene zakonodaje in financiranja bolnišnic so se v primeru nekdanjega direktorja Onkološkega inštituta Aljoše Rojca, ki je v bolnišnico prišel iz Mladinske knjige, na primer pokazale že ob predstavitvi programa, pozneje pa je odstopil.
V politiki, ki prek vladnih članov v svetu zavoda posredno izbira nove direktorje, so bila mnenja, ali naj bolnišnice vodi človek iz gospodarstva oziroma nekdo »od zunaj« ali pa je bolje staviti na ljudi, ki že delajo v zdravstvu, vseskozi različna. Enako velja za dilemo, ali naj bolnišnice vodijo ekonomisti ali pa zdravniki. Odstopljeni minister za zdravje Tomaž Gantar je večkrat dal vedeti, da z vodenjem magistra ekonomije Vrhunca ni najbolj zadovoljen in da si želi zdravnika na čelu UKC Ljubljana. Zdaj bodo, kot kaže, izbirali med »dosedanjim receptom« in možmi iz sveta nepremičnin.
