V trgovini SiTi ARTstore se za zdaj predstavlja in svoje izdelke prodaja 59 domačih umetnikov, ki delujejo na različnih področjih, od kiparstva in slikarstva prek ilustracije ali grafike pa do izdelovanja nakita in ustvarjanja s tekstilom. Pod idejo projekta se podpisuje strokovni direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vavpotič, na katerega so se mladi umetniki obrnili s problemom, da je dandanes težko prodreti na trg. »Zanimalo nas je, kaj lahko naredimo skupaj, in rekli smo si, da bomo najprej poskusili s trgovino. BTC City se nam je v tem pogledu zdel izjemno zanimiv partner in predsednik uprave Jože Mermal je takoj razumel situacijo. Tako smo povezali gospodarstvo z umetnostjo,« prve korake opiše Vavpotič, ki pa je vodenje trgovine zaupal vizualni umetnici Maši Gala in oblikovalki Jani Troha.
Cilji projekta so povsem jasni: združiti umetnike in oblikovalce do 35. leta starosti ter jim na začetku karierne poti ponuditi platformo, kjer se bodo lahko predstavili širši javnosti in tako povezali s potencialnimi kupci. »Z našim projektom želimo pomagati pri promociji umetnikov in oblikovalcev. Upamo, da bodo kupci prepoznali, da lahko odslej umetniška dela in oblikovalske izdelke različnih zanimivih ustvarjalcev dobijo na enem mestu. SiTi ARTstore je prostor, kjer imajo ustvarjalci večjo možnost, da preživijo od svojega poklica,« je jasna Maša Gala, direktorica umetniškega programa. Navdušenje izražajo tudi sami ustvarjalci. »Projekt se mi zdi odlično zastavljen, saj mladi umetniki ne dobimo zlahka priložnosti za promocijo in prodajo svojih del,« ugotavlja kiparka Tanja Sabol. Prav tako je za oblikovalko nakita Uršulo Rihtar sodelovanje pri projektu pomembno predvsem zaradi možnosti predstavitve svojih izdelkov in načina dela širši javnosti, kot nezanemarljivo pa vidi tudi povezovanje z drugimi mladimi ustvarjalci iz različnih področij.
V skupinskem razvoju
Na razpis za svoj kotiček v prostorih SiTi ARTstora se je prijavilo 114 umetnikov; med temi jih je strokovna komisija na podlagi treh kriterijev, in sicer umetniške vrednosti, inovativnosti in prodajne zanimivosti, izbrala 59. »Največji poudarek smo sicer namenili umetniški vrednosti, toda ker se skušamo prebiti na trg, je treba upoštevati tudi prodajni aspekt,« pojasni vodja trgovine Jana Troha. Razpisi se bodo ponavljali predvidoma vsake pol leta, odvisno od kakovosti in produktivnosti avtorjev. »Upamo, da se bodo avtorji razvijali skupaj z nami,« se v prihodnost obrne vodja trgovine. Maša Gala, zadolžena predvsem za umetniški program in delo z umetniki, pa primakne, da bodo nadaljnje selekcije in delovanje trgovine odvisni od tega, kam se bo zasukal trg.
Za zdaj dajejo prednost predvsem celostnim pogledom in inovativnosti, zaradi česar je na policah in stenah kar nekaj izdelkov iz nenavadnih materialov, kot denimo kosi nakita iz egipčanske fajanse ali recikliranih gum, ter ustvarjenih z nevsakdanjimi tehnikami, kamor vsekakor spada barvanje z glazurami, ustvarjenimi s pomočjo alg in orehovih olupkov. Vendar sogovornici avtorje spodbujata, da ne ustvarjajo le izdelkov, ki so sami sebi namen in oblikovalski presežki, temveč v izložbo pošljejo tudi uporabne produkte. Razpon ponudbe tako sega od kiparsko izdelanega nakita in ogromnih slikarskih del pa do pohištva in drugih uporabnih izdelkov.
Ob izzivu postavitve
Da umetniški in oblikovalski izdelki pridejo do izraza, je seveda nezanemarljiv moment tudi postavitev. »Ker iz izkušenj, pridobljenih v svojem poklicu, vem, da je postavitev umetniških del in oblikovalskih izdelkov izjemnega pomena, smo ji tudi mi namenili veliko pozornosti ter umetnikom omogočili, da sodelujejo pri inštalaciji svojega izdelka,« način dela razkrije Maša Gala. »Avgusta smo imeli v tem prostoru samostojne razstave štirih umetnic, Ane Legčević, Eve Kastelic, Eve Mlinar in mene, zaradi česar smo ga zelo dobro spoznali in že takrat opravili nekakšno vajo za postavitev trgovine. Sodobna arhitektura Kristalne palače predstavlja poseben izziv.«
Ker se je nabralo resnično veliko število umetniških artiklov, je Trgovini mladih umetnikov SiTi ARTstore BTC City le začasno odstopil dodaten prostor, ki je zaradi dobre osvetlitve posebej primeren za razstavljanje večjih umetniških kosov, medtem ko se v osrednjem prostoru prepletajo izjemno različna umetniška področja. Nekatera večja slikarska dela pa so postavili tudi v eni izmed sosednjih trgovin s sedežnimi garniturami in tako potencialnim kupcem pokazali, kakšno podobo bi lahko njihov prostor imel, če bi ga dopolnili z umetninami.
Vendar v SiTi ARTstoru tudi po tem, ko so opravili glavnino dela, ne bodo mirovali, temveč bodo že od oktobra naprej v želji, da se javnost bolj izobrazi na področju umetnosti, redno organizirali okrogle mize in debate, občasno pa tudi dražbe umetnin, kreativne delavnice, modne revije, predstavitve mladih avtorjev ali predavanja na temo vlaganja v sodobno umetnost. Že pred tem pa bodo sodelovali na sejmu Ambient, Mesecu oblikovanja in nekaterih dnevnih festivalih.
Ko material zaživi na novo
Kupci so doslej največ zanimanja pokazali za grafike in ilustracije, mnoge pritegnejo tudi modni dodatki, na primer moški svileni metuljčki z motivi avtohtonih slovenskih rož Matica Velerja, posebej veliko pozornosti pa žanjejo izdelki iz recikliranih materialov. Takšne ustvarja denimo Tanja Sabol, ki zračnice tovornjakov preoblikuje v čevlje in torbe. »Mnogim se zdi zanimivo, da iz materiala, za katerega sami menijo, da sodi na odpad, nekdo naredi umetniški izdelek in material zaživi na novo,« opaža Jana Troha.
Seveda pa, ker gre za umetniška dela, mnoge stranke zanima tudi njihovo vsebinsko ozadje ali v kakšni tehniki so nastala, zaradi česar je treba v prodajo vnesti veliko znanja s področja umetnosti in oblikovanja. Sogovornici, ki dobro poznata delo skorajda vseh razstavljalcev, tako poskušata biti čim več časa na voljo za pojasnila, po potrebi se za razne detajlne informacije tudi obrneta na same avtorje ali jih po želji celo seznanita s kupcem, v prodajni galeriji pa so nenehno dostopne tudi izjave, ki so jih o svojih stvaritvah podali umetniki. Res pa je, da nekateri avtorji ne želijo razglabljati o svoji tehniki, saj hočejo, predvsem ko gre za povsem izvirne in unikatne metode, da te ostanejo skrivnost.
Vsekakor pa ima nemalokrat pri nakupu zadnjo besedo cena. »To je najbolj spolzko področje,« brez pomisleka izstreli Maša Gala. Avtorji, ki so se prebili v SiTi ARTstore, so določili okvir, znotraj katerega so bile v dogovoru s trgovino glede na vloženo delo, material in življenjepis umetnika postavljene cene, ki pa bodo po poskusni dobi, glede na to, kako se bo nanje odzival trg, morda spremenjene. Starejši kolegi, kritiki in galeristi mladim umetnikom pogosto očitajo, da želijo že v začetku svoje kariere dosegati visoke cene, namesto da bi počasi gradili svoje ime. Maša Gala in Jana Troha se strinjata, da bi se morali mlajši in starejši ustvarjalci ob tem vprašanju srečati na pol poti. »Še nepoznani avtorji se morajo zavedati, da ne smejo postavljati vrtoglavih cen, saj jih trg ne prenese, vendar morajo biti na drugi strani njihova kakovost, inovativnost in vloženo delo dovolj visoko ovrednoteni.«
