Levji delež od dobrih 166 milijonov evrov kohezijskih sredstev, ki jih je evropska komisija pred časom odobrila Sloveniji za obnovo železniške infrastrukture, bodo prejela večja gradbena podjetja, preostali pa se bodo bržčas morali zadovoljiti z drobižem.
Kot so nam pojasnili sogovorniki, gre namreč pri železnicah v primerjavi z gradnjo cest, v katere je država v preteklosti vložila šest milijard evrov, za bistveno bolj specifične posle. Zanje večina preostalih delujočih slovenskih gradbenih podjetij ni usposobljena, nekoč največja pa so v stečaju. Kot je znano, je evropska komisija Sloveniji odobrila dobrih 166 milijonov evrov kohezijskih sredstev za prvo fazo projekta rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš, za posodobitev modernizacije nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah. Celoten znesek načrtovanega projekta bo 330 milijonov evrov. V aktualni finančni perspektivi, ki se izteče letos, bo Slovenija za železniško infrastrukturo iz evropskih sredstev namenila skupno 450 milijonov evrov, skupaj z zneskom iz slovenskega proračuna pa se bo vsota približala milijardi evrov.
Glavna igralca: SŽ-ŽGP in GH Holding
Največja igralca v železniških kupčijah sta SŽ – železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki je v 80-odstotni lasti Slovenskih železnic, in GH Holding. Tega lastniško obvladujejo njegov direktor Blaž Miklavčič, SGP Pomgrad, Kraški zidar in Konstruktor (oba sta v stečaju). SŽ-ŽGP je tako v zadnjih letih na javnih razpisih dobil okoli 50 odstotkov poslov, GH Holding pa po trditvah naših sogovornikov okoli 35 odstotkov. Čeprav se bodo tako kot v preteklosti na javnih razpisih za obnovo in gradnjo železniške infrastrukture prijavljala tudi tuja podjetja, lahko podobno razmerje pričakujemo tudi v prihodnosti. Pred dnevi je ministrstvo za infrastrukturo in prostor s konzorcijem, ki ga sestavljata Iskratel in GH Holding, podpisala pogodbo za izvedbo digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju v vrednosti 117 milijonov evrov.
Medtem ko je SŽ-ŽGP po zadnjih javno razpoložljivih podatkih leta 2011 dosegel slabih 56 milijonov evrov prihodkov od prodaje, jih je GH Holding v istem letu pridelal za približno 35 milijonov evrov. Kot je pojasnil Miklavčič, so se prihodki od prodaje lani zvišali na okoli 40 milijonov evrov. Ob tem je dodal, da so naložbe v železniško infrastrukturo v zadnjem času zaživele, in potrdil, da na sicer perspektivnem trgu gradnje železniške infrastrukture deluje le nekaj ponudnikov. Od leta 2008 je SŽ-ŽGP od ministrstva za infrastrukturo in prostor ter nekdanjega prometnega ministrstva po podatkih Supervizorja prejel okoli 100 milijonov evrov, GH Holding pa okoli 30 milijonov evrov.
Konec zlatih časov za dvornega projektanta
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Samo Omerzel, so pojasnili, da bodo v okviru odobrenih sredstev elektrificirali 109 kilometrov obstoječe železniške proge do Hodoša, po kateri bodo lahko vlaki vozili s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, nadgradili progo Pragersko–Murska Sobota, rekonstruirali dele prog in šest mostov ter obnovili več železniških postaj. Na isti progi poteka več drugih projektov, med drugim obnova železniške postaje v Murski Soboti, nekaj remontov ter postavitev več napajalnih elektropostaj, protihrupne ograje in stebrov za vozno mrežo. Največji aktualni posamični projekt, ki bo stal 150 milijonov evrov, pa je gradnja digitalnega radijskega sistema (GSM-R), ki bo pomenila odskočno platformo za uvedbo modernih sistemov upravljanja železniškega prometa. Skupna dolžina železniškega radijskega omrežja bo 960 kilometrov.
Pripravo projektov pri obnovi in elektrifikaciji proge Pragersko–Hodoš je v preteklosti za 11,4 milijona evrov izdelal konzorcij z zasebnim podjetjem SŽ – Projektivno podjetje na čelu. Direktor in največji lastnik tega podjetja Dušan Zajc je dejal, da si od odobritve 166 milijonov evrov svežih evropskih sredstev ne obetajo novih poslov, saj je s projektantskega vidika projekt obnove proge Pragersko–Hodoš končan. Tudi drugih večjih poslov v prihodnosti ni na vidiku. Kot je pojasnil Zajc, so se prihodki SŽ – Projektivnega podjetja lani znižali za 40 odstotkov, na okoli pet milijonov evrov.
