Staranje velja za povsem naraven proces – zakaj nas torej sploh zanima in zakaj je to znanost prihodnosti? Profesorica z uglednega ameriškega politehničnega inštituta Worcester (WPI) dr. Tanja Dominko se strinja, da je staranje naraven proces, a vendar ga lahko ljudje doživljamo različno. Kakovost življenja je namreč odvisna od tega, ali se staramo zdravo ali ne, pravi. »Številne s starostjo povezane bolezni, kot so demenca, parkinsonova in alzheimerjeva bolezen, negativno vplivajo na kakovost življenja v poznih letih. Prav tako nam lahko staranje kvarijo kronične bolečine, ki so povezane z boleznimi sklepov,« pripoveduje raziskovalka, ki od lani v Vipavi vodi Center za biomedicinske znanosti in inženiring. V enem redkih tovrstnih centrov v Evropi – podobna delujeta le še na Danskem in v Angliji – se skupaj s šestimi sodelavci posveča preučevanju staranja in iskanju odgovora na vprašanje, kako odkriti njegove kritične mejnike. »Ukvarjamo se z raziskavami, ki nam bodo pomagale odkriti, kako omiliti, upočasniti ali preprečiti nezaželene bolezenske znake staranja,« o izzivih za znanost prihodnosti doda Dominkova.
Staranje še neraziskan proces
Staranje je kompleksen in še ne dovolj raziskan proces. Dominkova pojasnjuje, da so številni procesi med staranjem posledica kopičenja poškodb celic in tkiv na molekularni ravni. Predvsem nam škodijo vplivi onesnaženega okolja, nezdrava prehrana in sončni žarki z ultravijolično svetlobo, ki povzročajo poškodbe naše DNK. »Na zdravo staranje vpliva okolje, v katerem živimo. Denimo kakovost zraka, vode, zemlje, na kateri pridelujemo hrano... Pomembne so vsebine in sestavine prehrane – od prisotnosti antioksidantov in drugih spojin, ki preprečujejo staranje na celični ravni. Pomembno je tudi zavedanje, da lahko z načinom življenja vplivamo na potek staranja,« našteva raziskovalka in za konec omeni stres. Dokazano je namreč, da stres negativno vpliva na staranje in povečuje dovzetnost za številne patološke procese: od naraščanja krvnega tlaka in posledičnih težav s srcem, možganske kapi do večje verjetnosti za avtoimunske in nalezljive bolezni, saj stres zmanjšuje odpornost. Poškodbe genskega zapisa in celic za mnoge presenetljivo povzroča tudi kisik. »Koncentracija kisika v okolju je ugodna za dihanje, hkrati pa veliko previsoka za naša tkiva. Kisik je dvorezni meč,« pojasni Dominkova in razloži, da se poškodbe DNK in celic s časom kopičijo in vodijo v odmiranje celic ter tkiv v našem telesu, posledica tega pa je izguba funkcije in vitalnosti različnih telesnih tkiv.
Raziskovalci se nadejajo, da bi lahko v prihodnosti starejšim pomagali pri lajšanju kroničnih bolečin. Z njimi se v laboratoriju centra ukvarja mlada raziskovalka Tanja Bele. »Za zdaj še nimamo učinkovitega zdravljenja na tem področju, poleg tega pa je tudi zelo veliko različnih oblik kroničnih bolečin, ki so pri starejših pogosto postavljene na stranski tir, v smislu, da bolečina pač spada zraven. Če ima kdo raka, se osredotočimo na zdravljenje raka, ne pa na bolečino,« pripoveduje raziskovalka. V laboratoriju v Trstu, kjer opravlja del raziskav, se denimo ukvarja z migreno. Zanimajo jo mehanizmi prenosa bolečine, ukvarja se z bolečinskimi receptorji, ki so zelo aktivni, a še ne vedo zakaj. »Radi bi vplivali nanje in upočasnili njihovo delovanje,« razloži Beletova in doda, da velikih odkritij za zdaj še ni, njihovo delo namreč spremljajo majhni koraki s postopnimi mini odkritji.
Do zdravega staranja tudi z vinom
Ob bolečini veliko poudarka namenjajo tudi degenerativnim boleznim, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva bolezen. A to ne kakor koli – na povsem edinstven način v raziskave staranja vpletajo vino. »Snovi, ki preprečujejo nastanek škodljivih reaktivnih spojin kisika oziroma radikalov, so znani upočasnjevalci staranja, saj preprečujejo nastanek in kopičenje poškodb DNK. To so tako imenovani antioksidanti in različne druge spojine, ki se v sorazmerno velikih količinah nahajajo v različni hrani in tudi vinu. Komponente v vinu imajo zelo močan vpliv na preprečevanje škode, ki se dogaja med staranjem. Skupaj s centrom za raziskave vina, ki prav tako deluje v Vipavi, zato ugotavljamo in testiramo vse možne komponente vina, ki zmanjšujejo slabe posledice celičnega staranja,« pojasnjuje Dominkova. A opozarja – vino kot ena od komponent prehrane in ne slabih navad. Kot dokaz poudari mediteransko regijo, že dolgo znano po stoletnikih, vsaj delno tudi zato, ker ponuja bolj umirjen način življenja z manj stresa in z dobro prehrano, ki vključuje morsko hrano, sadje, olivno olje in tudi vino.
Analiza zdravih stoletnikov
Tudi zato bodo pod drobnogled vzeli stoletnike. »Na epidemiološkem področju se bomo ukvarjali z analizami genetskih zapisov posameznikov, ki sodijo med 'zdrave stoletnike' in njihov genetski zapis primerjali z ljudmi oziroma bolniki, ki jih tarejo različne, s starostjo povezane bolezni. Upamo, da bomo našli povezave, ki nam bodo lahko napovedale, katere ključne spremembe na genetski ravni bi se lahko uporabile za napovedovanje procesa in kakovosti staranja,« pravi sogovornica in napoveduje še eno vejo raziskav: procese obnavljanja tkiv. Zanimalo jih bo, kako spremeniti proces celjenja (od celjenja kroničnih ran do nadomestitve izgubljenih tkiv zaradi bolezni, kot sta parkinsonova bolezen in srčni infarkt) v prid regeneracije. Pojasnjuje, da večina bolezni med staranjem zahteva tridimenzionalna tkiva. Celice same niso več dovolj. Zato se povezujejo z inženirji, ki raziskujejo kakovost materialov in proizvajajo materiale, na katere se celice lahko primejo in postanejo tridimenzionalno tkivo.
Dominkova je prepričana, da se jim bo večina odkritij posrečila, ko bodo ugotovili, zakaj v določenih predelih sveta, tudi na Goriškem, obstajajo zemljepisno omejene skupine posameznikov, ki dosegajo zavidljivo starost; starost, ki jo redko spremljajo uničujoče patološke degenerativne bolezni. »Za zdaj smo še na samih začetkih te znanosti in prav je, da se na severnem Primorskem posvetimo tem raziskavam in omogočimo tudi širši Evropi dostop do našega kapitala, kot so sonce, zemlja, tradicija in znanost, ter sodelujemo v zagotavljanju boljšega, zdravega staranja.«
V Vipavi so prepričani, da bo njihov center, ki se povezuje z uglednimi tujimi inštituti ter domačimi ustanovami, že v naslednjih letih postal prepoznavna inštitucija, upajo pa tudi, da bodo njihova odkritja vodila v razvoj proizvodov in terapevtskih strategij, ki bodo zanimivi za biomedicinsko industrijo in podjetja. »Le tako bomo lahko prevedli svoja odkritja v prakso in rezultate ponudili ljudem. Morda v obliki prehranskih dodatkov, nadomestnih zdravih celic za celično terapijo, novih tridimenzionalnih tkiv za presajanje ali novih zdravil za lajšanje kronične bolečine,« konča priznana raziskovalka.
