Razkritje, da je bilo seme kontroverzne gensko spremenjene pšenice shranjeno v vladnem skladišču še leto in pol nazaj, je posledica preiskave, ki jo je ameriška vlada sprožila spomladi, ko so v zvezni državi Oregon odkrili polja, na katerih je rasla prav ta vrsta gensko spremenjene pšenice.
Preiskava ameriškega kmetijskega ministrstva se osredotoča na to, kako so ravnali z Monsantovim eksperimentalnim semenom, ko so ga poslali v vladni center za ohranjanje genskih virov v koloradskem Fort Collinsu. To se je zgodilo konec leta 2004, sporne vzorce pa so tam ohranjali vsaj do konca leta 2011.
Shranjevali najmanj 43 zabojev spornih semen
Vodja raziskav pri omenjenem centruDavid Dierig prav tako zatrjuje, da nad zadevo poteka interna preiskava. Center sicer uporablja zapletene tehnološke metode, s katerimi lahko semena preživijo več desetletij, veliko dlje kot v običajnih skladiščih. V Koloradu so sicer konec leta 2004 in v začetku 2005 shranili najmanj 43 zabojev Monsantove pšenice, kažejo dokumenti, za katere Reuters piše, da jih je Monsanto močno priredil. Gre sicer za dopise med Monsantom in koloradskim skladiščem.
Monsanto je svoje delo s tako imenovano »Roundup Ready« pšenico, predelano tako, da preživi škropljenje s herbicidom Roundup, zaključeval, ko je 2. novembra 2004 s centrom za ohranjanje virov podpisal pogodbo za shranjevanje semen. Monsanto je sporočil, da so uničenje semen potrdili 5. januarja 2012.
»Z našo pobudo so seme uničili. Šlo je namreč za star material in v prihodnosti nismo imeli nobenih načrtov za njegovo uporabo,« je povedal predstavnik Monsanta Thomas Helscher, ki je Reutersu tudi posredoval dokumente, ki so to potrjevali.
Tudi predstavnik kmetijskega ministrstva je sporočil, da verjamejo, da je bilo seme, ki so ga shranjevali v skladišču, v celoti uničeno. Dodal pa je, da ne morejo odgovarjati za tista semena, ki so jih morda poslali kam drugam.
Monsanto: Seme so ukradli, da bi nas sabotirali
Omenjene pšenice niso nikoli odobrili za komercialno uporabo, zato bi morala biti pod strogim nadzorom. Iz Monsanta so sicer sporočili, da sumijo, da je nekdo skrivaj pridobil predelano seme in ga posadil na oregonskem polju, to pa zato, da bi sabotiral Monsantovo delo.
Tako vlada kot Monsanto trdita, da ni nobenega dokaza, da se je gensko spremenjena pšenica znašla v komercialnih zalogah, toda odkritje na oregonskem polju je tako Monsanto kot pšenično industrijo težko zadelo. Monsanto je bil tarča številnih tožb, v zadnjem mesecu pa je izvoz ameriške zahodne bele pšenice močno upadel, saj so jih tuji uvozniki zavrnili in zahtevali zagotovila, da ni na tržišče vstopil noben primer predelane pšenice.
Sicer pa je Monsanto precej kontroverzno ime v svetu genskega inženiringa. Pred leti je o početju tega giganta nastal tudi šokanten dokumentarni film Svet, kot ga vidi Monsanto.
