"Nimamo časa, da se bomo ukvarjali z lovom čarovnic za nazaj," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Košorok, ki sicer pravi, da "odgovornosti ne bo ušel nihče, če se njegova odgovornost dokaže".
Kot je dejal, ne govori le o predhodnem vodstvu, temveč o "vodstvih". Želi si, da je vsakršna odgovornost dokazana in da temelji na realnih dejstvih in dokazih. Pri tem Košorok ne izključuje forenzične preiskave za nazaj. Projekt je bil namreč po njegovem mnenju morda voden zelo narobe, storjena je bila marsikatera napaka, odločitve so se sprejemale za nazaj, nadzorni sveti so bili postavljeni pred politiko izvršenih dejstev.
Zdaj v HSE in Tešu iščejo primerne vire. V pogajanjih z dobaviteljem glavne tehnološke opreme, družbo Alstom, bodo skušali rok dokončanja projekta, zdaj predvidenega za november 2015, čim bolj pomakniti nazaj. Od časovne komponente je namreč odvisna vrednost investicije.
Če jim bo uspelo nazaj pomakniti čas dokončanja projekta, sicer po Košorokovih besedah ne bodo pridobili teh 140 milijonov evrov, bodo pa jih nekaj. Kot je dodal direktor Teša Peter Dermol, bi z vsakim mesecem predčasnega dokončanja del privarčevali tri milijone evrov.
Zahtevna pogajanja
Pogajanja z Alstomom so po Dermolovih pojasnilih zelo zahtevna. "Dejstvo je, da so pogodbe podpisane," je dejal. Po njegovih besedah se zavedajo, da bodo morali za vsak mesec, ki ga bodo pridobili, verjetno Alstomu za to nekaj dati, vendar bodo morali ostati še vedno na pozitivni strani.
"To je naša edina rešitev," je poudaril in dodal, da si želijo, da bi se v pogajanjih z Alstomom odprle nekatere pogodbe ali pa, da bi se Alstom odpovedal katerikoli boniteti, ki jo je pridobil v preteklosti.
"Zelo se zavedamo, da je to v trenutnem času težko dobiti," je o novih virih financiranja dejal Košorok. Po njegovih besedah obstajajo notranji viri - nujna bo racionalnizacija poslovanja, v prvi fazi to sicer ne bodo odpuščanja, a bo o tem potreben temeljit premislek -, vendar bo to premalo. Dodal je: "Potrebujemo dodatne zunanje vire".
Po Dermolovih pojasnilih teh 140 milijonov evrov sicer ne potrebujejo "danes", je pa treba preučiti do kdaj jih potrebujejo. "Zaenkrat je nekje do konca leta finančna situacija rešena, kolikor se le da," je dejal.
Tako Košorok kot Dermol sta sicer spomnila, da se projekt ni zdaj podražil za omenjenih 140 milijonov evrov, temveč so bile določene postavke znane že ob podpisu pogodbe z državo, torej z ministrstvoma za finance in za infrastrukturo. Po Košorokovih pojasnilih so bile namreč nekatere postavke prenesene na tekoče poslovanje.
