Inštitut za druga vprašanja - Danes je nov dan (DJND) je v sodelovanju z neformalno iniciativo Stanovanjski blok začel kampanjo »Airbnb, pejt domov!«. Zavzemali se bodo za to, da bi novi zakon o gostinstvu učinkovito omejil kratkoročno oddajanje v tako imenovanih naložbenih nepremičninah, ki je po njihovi oceni eden od vzrokov za nepremičninsko krizo. Predstavniki sobodajalcev po drugi strani trdijo, da niso odgovorni za zgrešeno stanovanjsko politiko države, in opozarjajo, da bo novi zakon neustaven.
S kampanjo bi radi predvsem opozorili na škodljive posledice kratkoročnega oddajanja preko spletnih platform. »Želimo si, da bi se ljudje informirali o negativnih posledicah kratkoročnega oddajanja, delili bomo tudi pričevanja oseb, ki jim je Airbnb zagrenil življenje. Novi zakon o gostinstvu pozdravljamo, predlagali pa bomo nekatere izboljšave,« je namen kampanje pojasnil Tadej Štrok iz omenjene nevladne organizacije.
Kratkoročni najem za fizične osebe
Na pristojno ministrstvo za gospodarstvo so v okviru kampanje že poslali zajeten predlog za dopolnitev predlaganega zakona. Zakonodajalcu med drugim predlagajo, da se izraz »sobodajalec« ohrani samo za osebe, ki oddajajo nepremičnine, v katerih živijo – recimo prosto sobo ali celo stanovanje, če gredo na potovanje oziroma so začasno odsotni. Za pravne ali fizične osebe, ki bi oddajale eno ali več stanovanj, v katerih ne živijo, predlagajo termin »ponudnik kratkotrajnega najema«. Štrok je pojasnil, da oddajanje proste sobe v stanovanju, v katerem lastnik živi, po njihovi oceni ni sporno in ga tudi ni treba tako strogo omejevati, kot to predvideva predlog zakona.
Predlagali pa so strožjo regulacijo in višjo obdavčitev naložbenih nepremičnin. Po njihovem predlogu bi za oddajanje preostalih nepremičnin fizični ali pravi subjekt moral plačevati davek pod enakimi pogoji kot drugi komercialni ponudniki – okoli 25 odstotkov. Oddajanje sobe v stanovanju, v katerem lastnik živi, pa bi bilo obdavčeno samo s šestimi odstotki.
Novi zakon za zdaj predvideva omejitev oddajanja na 30 dni, v kolikor se posamezna občina ne odloči drugače. Predlagali so dodatne varovalke, ki bi zožile pristojnosti občin oziroma omejile vpliv interesnih skupin na občinske veljake. Na primer: pred omilitvijo omenjenega pogoja bi morala občina opraviti analizo nepremičninskega trga. Skeptični so tudi do zmožnosti občinskih inšpekcij, da bodo uspešno izvajale nadzor. Predlagali so ustanovitev specializirane enote v okviru tržnega inšpektorata, ki bi bdela nad spoštovanjem novega zakona.
Sobodajalci: Zakon ni skladen z ustavo
Združenja predstavnikov sobodajalcev pričakovano ostro nasprotujejo predlaganemu zakonu o gostinstvu. Ta po njihovi oceni krši pravico do svobodnega razpolaganja z nepremičninami, kar naj bi bilo v nasprotju z ustavo. Državo so opozorili, da so cene nepremičnin strukturni problem, za katerega je kriva politika in ne majhno število stanovanj, ki se jih oddajajo za kratkotrajni najem. Pri tem so navedli, da se v najem oddaja od 2 do 3 odstotke stanovanj, kar po njihovi oceni nima znatnega vpliva na cene nepremičnin. »Zagotavljanje zadostnega števila stanovanj je naloga države, ne zasebnih lastnikov, in sicer na način, da se ne posega v ustavno pravico razpolaganja z zasebno lastnino. Tovrstna dejanja zakonodajalcev nakazujejo, da iščejo grešnega kozla za 30 let odsotnosti stanovanjske in študentske politike,« je povedal Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.