Med BioShock Infinite in predhodnikoma obstaja velik razkorak. Igra se odvija leta 1912, od predhodnih delov pa sta se spremenili tudi lokacija in zgodba. S povsem novimi protagonisti in zakoni sveta je poskrbljeno za svežo zgodbovno izkušnjo, brez opornih točk v preteklih dveh delih, ki se tudi sicer dogajata skoraj pol stoletja kasneje.
Mesto Columbia je sestav letečih otočkov nad oblaki, pred silo težnosti pa jih rešuje anahronistična tehnologija temelječa na kvantni mehaniki. Že s postavitvijo sveta visoko med oblake, se je prvotni vtis Columbije precej odmaknil od Rapturja. Svet je videti manj temačen in z veseljem se boste na trenutke prelevili v turista.
Z daljnogledi si boste poskušali ustvariti boljšo predstavo Columbie, medtem ko vas bodo kratki video posnetki v kinoskopih poučili o njeni zgodovini. Kljub bleščeči okolici in sproščenemu vzdušju pa boste že od samega začetka začutili, da v mestu vse le ni tako, kot se zdi. Irrational Games so namreč strokovnjaki za ustvarjanje distopičnih utopij, Columbia pa je njihova največja mojstrovina doslej. Avtor igre Ken Levine je tokrat še posebej nazorno pokazal talent za tisto posebno mešanico estetskih kontradikcij, ki igri vdihuje dušo groteskno lepe fasade gnijočega sveta.
(Foto: Irrational Games)
Vendar ne le okolica, tudi sama zgodba in motivacija za sledenje igri Infinitu dodajata nepozaben čar. Če se v mnogih streljačinah uporabnik sprašuje, zakaj stopa na pota psihopatskega množičnega morilca, ki pobija vse, kar se mu zoperstavi, je odločitev za silo v Infinitu precej manj vprašljiva, ko spoznate, da ste obdani z rasistično, seksistično, klasistično in klerikalno sodrgo, ki vam poskuša prekrižati reševanje dekleta. Pozabljeno pa ni niti na trenutek refleksije nad integriteto lika, ki se je za takšno ravnanje odločil.
Največje pohvale gredo vseeno na račun zaključka igre, ki mnogotere odprte niti zgodbe uspešno poveže in poenoti v zgodbovni ekstazi in več kot poplača med 10 in 15 ur igranja. Presenečenje na koncu vas bo najverjetneje tudi zvabilo k ponovnem igranju, da bi našli sledi, ki so se vam vso igro skrivale pred očmi.
Infinite je kot predhodnici streljačina, ki strelno orožje dopolnjuje z nadnaravnimi sposobnostmi. Te dobite s pomočjo posebnih napitkov, ki jih najdete med igranjem, s pametno uporabo pa iz vas naredijo majhna božanstva, ki z nasprotniki pospravljajo kot za šalo. Dodajte k temu še posebna oblačila z bonusi in skoraj nič vas ne bo moglo ustaviti.
(Foto: Irrational Games)
Infinite v resnici ni zahtevna igra in tudi izguba življenja vas ne bo stala preveč, le nekaj kovancev. Da bi bilo igranje še bolj elegantno, vas večino igre spremlja Elisabeth, dekle ki ga rešujete, a z vlamljanjem, odkrivanjem denarja, zalog in zdravil v trenutkih, ko jih najbolj potrebujete, deluje bolj kot vaš angel varuh. Če temu dodamo še Elizabethino skrivnostno sposobnost odpiranja razpok v alternativne svetove, od koder lahko prikličete kritje, zaloge ali zavezniške robotske strojnice, boji postanejo še manj naporni.
Igri kljub temu uspe ohraniti visoko igralnost. Dodatki odpirajo možnosti za alternativne pristope v bojih, odprti prostori z zračnimi tirnicami, prek katerih se lahko hitro gibljete med zgradbami in taktično ugodnimi lokacijami, pa dodajajo še en element dinamičnosti. Tudi ko se ne bojujete, je svet poln priložnosti za raziskovanje, ker igro poganja zgodba, pa žali ni veliko priložnosti za vračanje na že obiskane lokacije, da bi jih preiskali bolj temeljito.
BioShock Infinite ima zelo malo slabosti. Tu in tam igra doživi kakega škrata, a upamo, da bodo popravki uspeli odpraviti te težave. Morda bi si lahko želeli nekaj več zgodbe med določenimi odseki igre, ko se narativ zaustavi in uporabnika za trenutek lahko zaskrbi, da za opravljeno delo ne bo poplačan, a je na koncu več kot jasno, da so bile vse bojazni odveč. Infinite je resnična mojstrovina.
Igra je dostopna za PC, Playstation 3 in Xbox 360.
