Dekani omenjenih fakultet so morali podpisane izjave zaposlenih, da bodo ti v drugostopenjskih programih opravili vse delovne obveznosti »ne glede na plačilo«, po sklepu senata UM poslati rektoratu do včeraj opoldne. Tako naj bi na fakulteti zagotovili, da bodo magistrske programe izvedli v okviru dodeljenih finančnih sredstev. Po neuradnih podatkih so zahtevi rektorja v skrbi za izvedbo magistrskih programov v roku ugodili na štirih fakultetah – na katerih, nam na rektoratu (še) niso hoteli povedati.
Še nevideni pritiski
Na nekaterih fakultetah so rektorju včeraj poslali še protest, na nekaterih pa so jezne besede padale tudi na akademskih zborih. Vsi naši sogovorniki so se strinjali, da so delavci izjave podpisovali pod pritiskom, ki ga na univerzi ne pomnijo.
»Zahtevane izjave smo rektorju poslali, vendar v prilagojeni obliki. Kaj drugega nam ni preostalo. A zavezali smo se, da bomo vse delovne obveznosti opravili za osnovno plačo – tako kot to počnemo že zdaj – ne pa 'ne glede na plačilo', kot so formulirali v izjavi, ki naj bi jo podpisali,« nam je povedala dekanka Fakultete za naravoslovje in matematiko dr. Nataša Vaupotič. Tudi dr. Sebastijan Seme s Fakultete za energetiko nam je dejal, da so izjave poslali, ker bi v primeru uresničene grožnje – če magistrskih programov ne bi razpisali – na fakulteti prekinili vertikalo: imeli bi prvo in tretjo stopnjo energetike, druge pa ne, kar bi bil svojevrsten absurd. Magistrskega programa energetike študentje ne bi mogli vpisati nikjer drugje v Sloveniji. Tudi na FE so rektorju odgovorili, da bodo programe izvedli v okviru finančnih zmožnosti in zakonskih okvirov.
Poziv rektorju kot moralni avtoriteti
Posebno pismo sta včeraj na rektorja naslovila predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič in predsednica sindikata UM Marija Javornik Krečič, podpisali pa so ga tudi dekan Pedagoške fakultete Samo Fošnarič, dekanka Fakultete za naravoslovje in matematiko Nataša Vaupotič in dekan Fakultete za energetiko Bojan Štumberger. V njem so poudarili, da je zahtevano podpisovanje izjav v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo pa tudi neetično. Rektorja so pozvali, naj kot »varuh zakonitosti in kot moralna avtoriteta« ne uresniči grožnje, da bo drugostopenjske programe ukinil, če zaposleni ne bodo podpisali izjav. Poudarili so še, da »tovrstni pritiski na zaposlene niso dopustni ne v gospodarstvu ne v negospodarstvu, ne v javnem ne v zasebnem sektorju, ne v lokalnem podjetju ne na javni univerzi«. Prislonili so nam pištolo na čelo, je senatno odločitev komentirala dr. Javornikova.
Na Filozofski fakulteti, kjer je po naših informacijah eden od predstojnikov oddelkov izjave zaposlenih podpisal kar sam, so na akademskem zboru sklep senata zavrnili kot neetičen, neustrezen in nezakonit način reševanja problemov UM in ob tem pozvali rektorja, naj poda predlog za razrešitev dekana FF dr. Marka Jesenška. Dr. Marinčič opozarja, da bo glede pritiskov na zaposlene pri podpisovanju izjav treba razmisliti tudi o kazenski odgovornosti pristojnih. »Nekatera vodstva živijo v zmotnem prepričanju, da jih avtonomija univerz dviguje nad zakon, morda se bodo o pomenu te ustavne določbe morali poučiti na sodišču,« napoveduje Marinčič.
Predsednika krovne in mariborske študentske organizacije Mitja Urbanc in Jaka Žižek sta nam povedala, da sta z zadevo seznanjena le iz medijev. O tem, kdo ima prav, ali sindikat ali rektor, se nista izjasnila, oba pa se bojita, da bodo ta kratko potegnili študentje. Soglašata, da se morajo v reševanje zadeve poleg rektorjev vključiti še študentje in resorni minister.
»Kaj takega smo lahko ob tako velikem varčevanju pričakovali, zato smo bili tudi vseskozi kritični do varčevanja. Tudi ti ukrepi bodo prizadeli kakovost študija oziroma možnost izbire v primeru opuščanja posameznih študijskih programov,« dodaja Urbanc in ob tem opozarja, da v ŠOS še vedno ne vedo, kako je bilo razdeljenih dodatnih 16 milijonov evrov proračunskega denarja.
