Ljubljana. »Glede na vedenjski vzorec teh psov, malo pred tem so hudo pogrizli človeka, bulmastifu Atlasu ne bi smeli dati vzrejnega dovoljenja. Dobiti bi moral vzrejno prepoved,« je bil včeraj na sodišču odločen Roman Höfferle, predsednik komisije za strokovna vprašanja pri Kinološki zvezi Slovenije. Kot pričo so ga zaslišali na sojenju kinologinji Alenki Černe, ki je junija 2006, tri mesece po tistem, ko so bulmastifi Saša Baričeviča napadli Stanislava Megliča, za Atlasa izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. V obtožnem predlogu piše, da je podpisala dovolilnico za paritev in odtisnila žig Slovenskega kluba za velike pasme in molose, čeprav izrednega pregleda živali nista opravila dva člana pristojne vzrejne komisije, kot je določeno s pravilnikom.
Černetova je sicer bila članica vzrejne komisije, kinolog Rajko Rotner, ki je tudi sodeloval pri pregledu, pa ne. Dovolilnico je Baričevič slabi dve leti pozneje priložil k pritožbi zoper odločbo veterinarskega inšpektorja, s katero je ta odredil humano usmrtitev za okolico nevarnih Atlasa in Joy. Černetova je obtožena ponarejanja listin, zoper Rotnerja pa je bil spisan obtožni predlog zaradi napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Na zatožni klopi pa ga ni, ker je medtem že umrl.
Rotner je delal na svojo roko
Černetova trdi, da ni storila nič nezakonitega. Takrat jo je poklical Rotner in dejal, da bi na željo lastnika opravila izredni vzrejni pregled za bulmastife, ki so bili nameščeni v zavetišču na Gmajnicah. Povedal je, da je o tem že obvestil predsednika vzrejne komisije Štefana Šinka. Da pregled opravi z njim, se ji ni zdelo sporno – Rotner res ni bil član pristojne vzrejne komisije, ji je pa bil nadrejen, saj je bil predsednik strokovnega sveta slovenske kinološke zveze. Za Atlasa je bilo izdano vzrejno dovoljenje s pridržkom, da mora lastnik pred paritvijo pridobiti predhodno soglasje vzrejne komisije. Ta pogoj je bil določen zato, ker takrat še ni bilo razčiščeno, kakšna je bila vloga Atlasa pri napadu na Megliča, je povedala obtožena.
Iz vrst kinologov smo včeraj slišali dva različna pogleda na to zadevo. Roman Höfferle, ki je bil pobudnik postopka zoper Černetovo in Rotnerja, je dejal, da so v kinološki zvezi za sporno vzrejno dovoljenje izvedeli šele iz medijev in da jim je ustrezno dokumentacijo Černetova dostavila šele naknadno. Po njegovem mnenju Rotner ne bi smel odločati o vzrejnem dovoljenju, saj ni bil član komisije. »Ni imel pooblastil in to je delal na svojo roko,« je izjavil, dodal pa tudi, da je bil Atlas na pregledu neprimerno visoko ocenjen. »Da je dobil vzrejno dovoljenje, je smešno,« je povedal. Za mnenje s pridržkom je dejal, da se po navadi nanaša na videz živali, ne pa na njegovo vedenje, na koncu pa izjavil, da je žalostno, da na zatožni klopi sedi Černetova, »tisti, ki bi morali, pa ne«.
Kompetentna in strokovna sodnika
Po drugi strani je Štefan Šinko menil, da se Černetovi z obtožbo godi krivica. Po njegovih besedah je bilo leta 2006 običajno, da je član ene komisije sodeloval tudi v drugi komisiji, seveda če se je slednja s tem strinjala. Šele pozneje, ko je kinološka zveza dobila svoje vodstvo in je Höfferle postal predsednik komisije za strokovna vprašanja, se je to spremenilo. »Bivši predsednik te komisije Rotner je imel licenco za ocenjevanje vseh pasem psov in kadar koli je lahko nadomestil kogar koli. Sedanji predsednik pa te licence nima in tega ne bi mogel narediti,« je pričal Šinko. Za Černetovo in Rotnerja je dejal, da sta bila oba kompetentna sodnika z mednarodnimi izkušnjami in da je povsem zaupal v njuno strokovnost.
