Potem ko je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) v torek ostro protestirala proti potezi ministrstva za delo pod vodstvom Andreja Vizjaka (SDS), da k dobičkonosnemu upravljanju pokojninskih skladov spusti tudi družbe za upravljanje (DZU), saj bi s tem resno ogrozili varnost zavarovancev, si je poslanska skupina SDS, ki je predlagala navedena dopolnila, premislila in jih umaknila. Toda še preden je predlog zakona romal v parlament, je poskrbela za nov »manever« in vanj vključila dopolnilo, po katerem bi moralo biti po novem vsako podjetje vključeno v najmanj dva pokojninska načrta (in ne več le v enega).
To pomeni, da bi na novo odprli že tako zasičen trg dodatnih pokojninskih zavarovanj, na katerega se na leto steče več kot 150 milijonov evrov, in DZU omogočili, da se jim ne bi bilo treba boriti za obstoječe pokojninske načrte na izredno nefleksibilnem trgu, temveč nove. Glede na to, da SDS v obrazložitvah dopolnil sploh ni navedla, zakaj mimo stroke predlaga takšno rešitev, smo se včeraj obrnili na ministrstvo za delo, tudi z vprašanji, kdo je predlagal takšna dopolnila. Odgovora nismo dobili. Kot smo poročali, pa bi s tem omogočili posel družbam, kot so Alta, KD Group in Perspektiva Darija Južne, sicer Vizjakovega prijatelja in nekdanjega sošolca.
Če je SDS navedena dopolnila še zadnji hip umaknila, pa je v zadnji različici zakona obstala določba, po kateri bi moralo vsako podjetje imeti najmanj dva pokojninska načrta. Ali so jo le pozabili umakniti, včeraj nismo izvedeli, po dostopnih podatkih pa je bil že vloženo in sprejeto novo dopolnilo, po katerem se podjetjem le omogoča, da imajo več pokojninskih načrtov.
Čeprav so se obstoječi upravljalci pokojninskih skladov obvarovali nove konkurence, ki bi za delovanje potrebovala dosti manj kapitala, pa je vlada po naših informacijah zavrnila njihove želje po zvišanju najvišje možne davčne olajšave. Tako naj bi jo obdržali na sedanjih 5,844 odstotka bruto plače, z argumentom, da je podjetja že na trenutni ravni večinoma ne koristijo v celoti.
