Če že zdaj področja arhitekture, umetnosti, oblikovanja, kulturne dediščine, festivalov, filma in televizije, glasbe, založništva in radia v EU zaposlujejo 8,5 milijona ljudi in ustvarijo 4,5 odstotka njenega BDP, jih bodo morda v prihodnje še več. Ne gre pa spregledati dejstva, da ZDA v ta sektor že desetletja strateško vlaga, tudi zaradi svoje večje prisotnosti v svetu, Kitajska pa od leta 2007 kulturi nameni vsako leto več denarja in naj bi do leta 2015 delež iz 2,5 dvignila na od 5 do 6 odstotkov BDP.

Kulturni ekonomist in sodelavec ekonomske fakultete v Ljubljani Andrej Srakar je za naš časnik povedal, da ima omenjeni sektor perspektivo zlasti v državah, kjer še ni prepoznan kot del celovitih strategij razvoja, torej tudi pri nas. Kulturo je treba vključiti v strategijo razvoja Slovenije, saj ponuja kultura razvojne priložnosti, pravi Srakar in dodaja, da bi lahko Slovenija izkoristila svoje lepo okolje, kulturno dediščino in številne kulturne dogodke. Na ta način bi privabili več turistov in več tujega kapitala.

Znamenit Guggenheimov muzej v Bilbau je lep primer, kako lahko kultura pospeši razvoj. Več kot sto milijonov dolarjev vredna investicija v muzej se je povrnila le v nekaj letih. "Kultura se lahko zelo dobro vključi v razvoj mesta. Bilbao govori o tem, kako se lahko slabo razvita regija z muzejem zelo razvije," je razložil Srakar in dodal, da je kot Evropska prestolnica kulture veliko odnesel avstrijski Linz pa tudi Maribor.

Če Velika Britanija in Estonija ali pa Bilbao, Barcelona ter Amsterdam vedo, kako izkoristiti neverjeten potencial kreativnega sektorja, so drugi v Evropi šele na začetku. Stanje po posameznih segmentih je sicer različno: na področju mode EU izvaža precej, na področju kinematografije in glasbe pa njen potencial ni izkoriščen, zato države članice spodbuja, naj razmislijo, kako bi ta sektor celovito vključile v svoje razvojne strategije. Slovenija naj bi imela novo strategijo januarja prihodnje leto, do petka pa lahko vsakdo še pošlje svoje pripombe.

Kot vedno je tudi v ustvarjalnem sektorju težava denar. Evropska komisija je finančne institucije opozorila, da bi se morale bolj zavedati ekonomskega potenciala v tem sektorju, sama pa je za finančno obdobje 2014-2020 že predlagala novi program Ustvarjalna Evropa. Ta naj bi prek kulturnih organizacij posameznim kreativnim delavcem zagotovil 1,8 milijarde evrov.