Skupina raziskovalcev, ki jo vodi dr. Horvat, zadnjih 15 let intenzivno preučuje genetsko osnovo vitkosti ali debelosti. Miši so skozi 60 generacij selekcionirali v skupini, ki so bodisi zelo vitke bodisi zelo debele. Vitke miši so imele take lastnosti, da so dnevno pojedle celo več kalorij kot debele miši. Z genomsko analizo je dr. Horvat odkril gen DEPTOR, ki se značilno različno izraža v debelih in vitkih miših. Za boj proti debelosti je pomembno, da so pokazali visoko povezavo med izražanjem gena DEPTOR v maščobnem tkivu in debelostjo tudi na človeški populaciji. Skupaj s sodelavci z univerze Massachusetts Institute of Technology (MIT) so pojasnili mehanizem delovanja tega gena in to odkritje nedavno objavili v vodilni reviji na področju raziskav metabolizma Cell Metabolism. To odkritje odpira možnosti delovanja na dedno pogojeno debelost, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Simon Horvat je za Dnevnik pojasnil, da je najpogostejša oblika debelosti pri živalih in torej tudi pri človeku poligenska debelost. "Ekstremna debelost ali vitkost ni rezultat delovanja enega samega gena, ampak rezultat delovanja velikega števila genov, od katerih pa vsak sam zelo malo prispeva k debelosti. Ker so učinki posameznih genov majhni, je to področje težko preučevati, po drugi strani pa so v luči vse bolj razširjene debelosti pri ljudeh te raziskave zelo relevantne," je povedal. Njegova skupina je našla in obdelala enega od teh genov, DEPTOR. Ugotovili so, da ta gen deluje avtonomno prek povečanega izražanja v maščobnem tkivu in da so genetske razlike med osebki povezane s tem, koliko ima žival povečanega maščevja. To je zanimivo, saj genetske analize debelosti v zadnjih letih kažejo, da so razlike med osebki v glavnem povezane z delovanjem prek signalnih poti v možganih.

DEPTOR je eden od mnogih genov, ki delujejo na debelost. Prvi tak gen, gen za leptin, ki povzroča ekstremno debelost, so odkrili leta 1995 in to odkritje je spodbudilo razvoj področja genetike, ki vpliva na nalaganje maščevja. Ni tako pomembno, da odkrijemo vse gene, ki regulirajo neko lastnost, ampak je bolj pomembno, da spoznamo vse procese, ki so vpleteni v regulacijo te lastnosti, teh procesov je pa bistveno manj, pojasnjuje Horvat. "Smo zmerni optimisti, da bomo, čeprav te koščke sestavljamo počasi, kmalu odkrili te procese in pomagali ljudem, ki imajo poligensko obliko debelosti," je povedal Horvat, ki bo povezavo dednosti in debelosti danes predstavil na javnem predavanju v prostorih Biotehniške fakultete na Rodici.