Šef ECB Mario Draghi je tako na današnji tiskovni konferenci povedal, da banka zaenkrat ne bo kupovala obveznic v večjem obsegu, ni pa tega dejanja izključila v prihodnosti. Svet banke pričakovano ni ponovil julijskega znižanja ključne obrestne mere za območje evra, ta ostaja pri 0,75 odstotka.

"V okolju relativno visoke inflacije in počasne rasti evropskega gospodarstva smo prepoznali nujno potrebo po nadaljni fiskalni konsolidaciji," je na današnji težko pričakovani tiskovni konferenci povedal prvi mož ECB.

Draghi je še poudaril, da je nadaljne reforme potrebno izvesti hitro in učinkovito. "Vendar pa ECB ne more in ne bo nadomestila dejanj in reform, ki jih morajo še izvesti nekatere države v krizi," je še dodal.

Več bo znanega v naslednjih tednih

Na vprašanje, ali bo ECB skladu ESM dodelila bančno licenco, Draghi ni podal enoznačnega odgovora. "Če bomo opazili potrebo po večjem posegu v institucionalno ureditev evroobmočja, lahko to storimo na več različnih načinov," je dejal. ECB bi lahko sprejela še dodatne nestandardne ukrepe za izboljšanje prenosa denarne politike. Pripravili jih bodo v naslednjih tednih, več pa Draghi o možnih ukrepih ni želel povedati.

Trgi državnega dolga so po njegovih besedah resno disfunkcionalni. Pribitki so pri nekaterih članicah so še posebej visoki in te velike razlike med cenami zadolževanja članic območja evra vplivajo na normalen prenos denarne politike.

Prvi mož ECB naj bi v sodelovanju s skladom ESM načrtoval začetek nakupovanja državnih obveznic v velikem obsegu, vendar pa je Draghi danes, sicer dokaj neprepričjivo, to zanikal. Kratkoročno bi poteza naobvezniški trg učinkovala pozitivno, vendar pa se kritiki ideje bojijo manjše stabilnosti evropske valute. Omenjeno potezo sta podpirala Italija in Francija, močno pa ji je nasprotovala Nemčija.

Neodločnost potisnila navzdol tečaje na Wall Streetu

Po poročanju tiskovne agencije AP pa so vlagatelji medtem upali, da bo ECB uresničila napoved, da bo naredila vse, da zaščiti evro. Konkretno so pričakovali, da bo ECB že danes predstavila program odkupa delnic ranljivih držav kot sta Španija in Italija.

Ker ima dogajanje okoli ECB velik vpliv na ameriška podjetja, ki so izpostavljena Evropi se je danes Draghijeva neodločnost poznala tudi na padcu tečajev delnic na Wall Streetu.

Vrednost evra hitro pada

Po Draghijevi napovedi pa je vrednost evra močno upadla. V prvih dvajsetih minutah trgovanja po napovedi je vrednost evropski valuti upadla kar za 1,65 odstotka in sicer na 1,2198 dolarja.

Graf današnje spremembe tečaja Evro-Dolar. (Vir: Bloomberg.com)

ECB ni ponovila julijskega znižanja obrestne mere

Svet Evropske centralne banke (ECB) pričakovano ni ponovil julijskega znižanja ključne obrestne mere za območje evra. Ta tako ostaja pri rekordno nizkih 0,75 odstotka. Analitiki sicer pričakujejo, da bodo v Frankfurtu obrestno mero pred koncem leta spet znižali.

Svet ECB je ohranil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,5 oz. nič odstotkih.

Večina analitikov je mnenja, da bo osrednji organ denarne politike v evrskem območju v luči pričakovanega znižanja inflacije, nadaljevanja anemične gospodarske dejavnosti in visoke brezposelnosti v območju skupne valute obrestno mero do konca leta dodatno znižal, potem ko jo je julija oklestil za 0,25 odstotne točke.

Najverjetnejši se zdi scenarij, da bo ECB obrestno mero znižala še za 0,25 odstotne točke, tako da bi ob koncu leta pristala pri 0,5 odstotka.

Pozornost trgov tokrat niti ni usmerjena v odločitev glede ključne obrestne mere za območje evra, saj vlagatelji nestrpno čakajo na novinarsko konferenco predsednika ECB Maria Draghija.

Nestrpno namreč pričakujejo, ali se bodo v Frankfurtu po Draghijevih izjavah minuli teden odločili za obnovitev trenutno 'spečega' programa odkupovanja obveznic ranljivih članic območja evra ali za kakšne druge ukrepe v pomoč članicam pod pritiskom finančnih trgov.

Bundesbank opozarja ECB: Pazite na svoja pooblastila

Pri mož nemške centralne banke Jens Widman je včeraj Draghija ponovno opozoril, naj banka pri svojih odločitvah ne zaide prek svojih pooblastil, piše CNN. "Evropski politiki precenjujejo realne možnosti banke, ki jih banka ima pri reševanju krize," je dejal. Nemška centralna banka ima namreč v ECB največji kapitalski delež in zato največjo moč odločanja.

Draghi je minuli teden pomiril trge z besedami, da bo banka v okviru svojega mandata storila vse za ohranitev evra, o čemer smo že pisali v članku Evroobmočje: kje smo in kam gremo. ECB je minuli mesec znižala ključno obrestno mero za območje evra z enega na 0,75 odstotka (Kovač: Znižanje obrestne mere ECB za Slovenijo neposredno ne pomeni ničesar), tokrat pa novo znižanje ni pričakovano.

Finančni trgi si bolj želijo, da bi ECB znova okrepila program odkupovanja državnih obveznic Španije in Italije na sekundarnem, torej borznem trgu. Vendar pa analitiki niso prepričani, da bo svet ECB že danes uspel doseči soglasje o takšni potezi.

Prejšnji teden je nezaupanje vlagateljev v reševanje evropske dolžniške krize botrovalo razprodajam na borzah, pritisk trgov na Španijo je postajal vse bolj neznosen, širil pa se je tudi na gospodarsko še pomembnejšo Italijo. V kolikor bo ECB danes trge razočarala, bi se lahko razmere znova občutno zaostrile.

Spomnimo..

Ob včerajšnji novici, da je Katalonija julija ostala brez denarja za bolnišnice in domove za starejše, je ekonomist Bernard Brščič za Dnevnik.si povedal, da je Španija resnično zrela za paket pomoči s strani evropskih mehanizmov. Temu bi se lahko izognila, če se ECB ne odloči za kupovanje njenih obveznic na sekundarnem trgu, s čimer pa bi delovala v nasprotju z lastnim statutom in določili Maastrichtske pogodbe. Preberite si članek Bernard Brščič: "Prihajamo v zadnjo fazo razkroja evrskega območja".

Grška vlada bo medtem predlagala nov varčevalni sveženj, vreden 11,5 milijarde evrov, je po včerajšnjih usklajevanjih koalicijskih partnerjev sporočil vodja stranke Demokratična levica Fotis Kuvelis. Podrobnosti paketa ni razkril, dejal pa je, da si bodo prizadevali za podaljšanje obdobja za izpeljavo ukrepov, o čemer smo že pisali v članku Grška koalicija se je dogovorila za nove varčevalne ukrepe.

Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je v ponedeljek v luči reševanja Grčije in Španije ocenil, da se evroobmočje nahaja na kritični točki. Po njegovih besedah je treba, če se želi zagotoviti finančno stabilnost regije, ukrepati hitro. V tej luči je napovedal sodelovanje voditeljev evrskih držav z Evropsko centralno banko (ECB).

Juncker: Evrske države bodo evro reševale skupaj z ECB

Nemčija in Francija sta najgloblje zavezani celovitosti območja evra, sta po petkovem telefonskem pogovoru zapisala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. "Odločni sta storiti vse za zaščito evrskega območja," sta bila jasna voditelja. Več v članku Merklova in Hollande: Nemčija in Francija bosta storili vse za zaščito območja evra.

Evropski funkcionarji so imeli do včeraj, ko je grška koalicija končno razvila nov paket varčevalnih ukrepov, le malo upanja, da bo Grčiji uspelo doseči pogoje za nov paket finančne pomoči, zaradi česar so se začeli porajati dvomi v prihodnost evro območja. Britanski Guardian je poročal, da bi lahko država bankrotirala že prihodnji mesec. Medtem se čedalje bolj obupani španski poskusi za ureditev svojih financ odražajo v vse večjih stroških zadolžitev.

Evropo skrbi: Bankrot Grčije do 20. avgusta?

Evropski projekt po oceni nemške kanclerke Merklove še ni dodelan do te mere, da bi bili lahko prepričani v njegov uspeh, zato je treba delati še naprej. "Vseeno pa sem optimistična, da nam bo uspelo," je nemška kanclerka povedala pred 15 dnevi, kar se v pestrem dogajanju ob reševanju evra zdi že nemara cela večnost. Preberite si članek Merklova optimistična, a še ne povsem prepričana v uspeh evropskega projekta.