"Območje evra se nahaja na kritični točki," je danes v pogovoru za nemški časnik opozoril šef evroskupine luksemburški premier Jean-Claude Juncker in dodal, da ne smemo izgubiti nobenega trenutka več.

"Svet razpravlja o tem, ali bo območje evra čez nekaj mesecev še obstajalo," je povedal in dodal: "Z vsemi možnimi sredstvi moramo jasno pokazati, da smo trdno odločeni zaščititi finančno stabilnost monetarne unije." Več v članku Juncker: Evrske države bodo evro reševale skupaj z ECB.

"Prošnje, naj EFSF kupuje španski dolg, ne bo"

Medtem je vodja španske zakladnice Indigo Fernandez de Mesa danes poudaril, da Španija evroskupine ne bo zaprosila za pomoč začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Glede na nedavne napovedi prvega moža ECB in šefa evroskupine bi namreč EFSF lahko začel kupovati španske državne dolžniške vrednostne papirje, to pa bi za Madrid pomenilo nižje stroške zadolževanja.

"Španija ne načrtuje prositi za pomoč sklada oz. pozvati k nakupovanju španskega državnega dolga. Daleč od tega," je de Mesa izpostavil za današnjo izdajo španskega finančnega časnika. "To se ni zgodilo in zagotovim vam lahko, da se ne bo," so njegove besede povzeli tuji mediji.

Če bi Španija želela, da bi sklad kupoval njene obveznice, bi morala namreč vložiti uradno prošnjo za pomoč, kar že ves čas zavrača in trdi, da splošnega zunanjega posojila ne potrebuje. Kot je znano, pa je zaprosila za do 100 milijard evrov sredstev za sanacijo bančnega sistema.

V reševanju evroobmočja zedinjena tudi Merklova in Hollande

Za hitro in učinkovito ukrepanje se zavzemata tudi Angela Merkel in Francois Hollande. Nemčija in Francija sta najgloblje zavezani celovitosti območja evra, sta v petek zapisala nemška kanclerka in francoski predsednik. "Odločni sta storiti vse za zaščito evrskega območja," ste se strinjala in pri tem dodala, da morajo s tem ciljem vse članice območja skupne valute tako kot institucije EU v okviru svojih pristojnosti in nalog izpolniti vse svoje dane zaveze. O njunih namerah smo pisali že v članku Merklova in Hollande: Nemčija in Francija bosta storili vse za zaščito območja evra.

Pomoč bo zagotavljala tudi ECB

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v četrtek jasno namignil na ukrepanje banke za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na ranljive članice območja evra, kot sta Španija in Italija. "V okviru našega mandata bomo storili vse za ohranitev evra in verjemite, da bo zadostovalo," je bil jasen.

Schäuble pozdravil Draghijeve besede

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v petek pozdravil napoved predsednika ECB Maria Draghija, da je ECB v okviru svojega mandata pripravljena storiti vse za ohranitev evra. Pri tem pa je kot prednostno nalogo spet izpostavil ukrepanje članic območja evra za povrnitev zaupanja.
"Pogoj za to (ukrepanje Evropske centralne banke) je, da politika sprejme in izvede potrebne ukrepe za spopad s finančno krizo in krizo zaupanje. Na prvem mestu tako ostajajo reformna prizadevanja samih članic evrskega območja," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v pisni izjavi zapisal Schäuble.

Napovedani ukrepi za zaščito evra znižali strošek zadolžitve Italije

Potem ko so predsednik ECB, šef evroskupine in evropski voditelji napovedali ukrepe za reševanje evra, je Italija na dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev danes brez težav zbrala 5,48 milijarde evrov. Na kapitalskem trgu se je zadolžila precej ceneje kot na zadnjih primerljivih avkcijah, je sporočila italijanska centralna banka.

Povpraševanje po italijanskih državnih obveznicah ni bilo ravno veliko, saj je ponudbo s 7,6 milijarde evrov preseglo le za 1,3-krat. Cilj italijanske zakladnice je bil sicer prodati za 5,5 milijarde evrov dolžniških papirjev, na koncu pa je zbrala nekaj malega manj svežih sredstev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Povprečna zahtevana donosnost na italijanske obveznice z ročnostjo petih let je znašala 5,29 odstotka, potem ko je bila na zadnji primerljivi dražbi pri 5,84 odstotka.

Povprečna obrestna na desetletne obveznice je bila medtem danes pri 5,96 odstotka, kar pomeni, da se je glede na zadnjo avkcijo znižala za 0,23 odstotne točke.

Podoben je tudi položaj italijanskih obveznic z dospelostjo čez deset let na sekundarnem trgu. Obresti nanje so bile namreč na elektronski borzi MTS okoli 12.45 pri 5,98 odstotka, kar je 0,01 odstotne točke pod izhodiščem.

Orban prepričan, da institucije EU ranljive države članice ovirajo pri razreševanju krize

Evropski uradniki izgubljajo čas z "igračami za svinje", medtem ko več sto tisoč ljudi ostaja brez dela in skupna evropska valuta propada, je v soboto dejal madžarski premier Victor Orban. Pozval je tudi k reformi evropskega institucionalnega okvira.

"Bruselj dragocene dneve in tedne zapravlja za to, da odloča o velikosti kokošnjakov," je bil kritičen predsednik madžarske vlade in še dodal: "Oni predpisujejo, da je treba dati svinjam igračke, da se bodo z njimi igrale, razpoloženje gosakov pa je za EU pomembna tema."

Madžarski premier si je bil v zadnjem obdobju z Brusljem pogosto v laseh. Nesoglasja so bila povezana zlasti z vprašanji neodvisnosti madžarske centralne banke in madžarskega sodstva.


Orban: Služb ni, evropski uradniki pa izgubljajo čas z "igračami za svinje"

Trojka ostaja v Atenah

Predstavniki t. i. trojke posojilodajalcev so se odločili, da bodo ostali v Atenah in grški vladi pomagali oblikovati dokončen sveženj ukrepov, s katerimi naj bi država javno porabo v letih 2013 in 2014 skrčila za dodatnih 11,5 milijarde evrov. Grški premier se bo danes o svežnju pogovarjal tudi s koalicijskimi partnerji.

Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so se v Atene vrnili minuli torek, so sprva nameravali v grški prestolnici ostati le do konca tega meseca, nato pa naj bi se za dokončno oceno izpolnjevanja grških obljub vrnili septembra.

Zdaj so se odločili, da bodo ostali in grški vladi pomagali pri sestavi dokončnega načrta za dodaten rez v javno porabo, vreden 11,5 milijarde evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nov sveženj varčevalnih ukrepov, ki je pogoj, da Atene prejmejo novo tranšo posojila, težko 31,5 milijarde evrov, in bi ga morale oblasti predstaviti že minuli mesec, bo tudi tema današnjega srečanja grškega premiera Antonisa Samarasa in njegovih koalicijskih partnerjev. Sestali se bodo ob 17. uri.

Tiskovni predstavnik grške vlade ni zanikal nižanja pokojnin in plač javnih uslužbencev

Novi paket bi lahko vključeval tudi dodatno znižanje pokojnin in plač javnih uslužbencev. Tiskovni predstavnik grške vlade Simos Kedikoglou namreč tega za medije ni zanikal.

"Zanikati ne morem ničesar, o čemer še ni bilo odločeno. Dodatno varčevanje v višini teh 11,5 milijarde evrov jamči naš dostop do večje vsote denarja. Od tu pritiski, da je treba privarčevati ta sredstva," je dejal za zasebno televizijo Antena.

Po njegovih besedah se Samarasova vlada, ki je mandat nastopila minuli mesec, trudi obnoviti mednarodno verodostojnost, saj se država v preteklosti ni držala fiskalnih ciljev, ki jih je obljubila v zameno za pomoč držav z evrom in IMF.

"V dveh letih in pol nismo dosegli nobenega cilja. Tisto, za kar si prizadevamo s strukturnimi reformami, je vzpostaviti preprostejšo in bolj učinkovito državo," je povedal Kedikoglou. "Položaj Grčije v Evropi je na kritični točki ... Prioriteta države je, da obnovi svojo verodostojnost," je dodal.