Svet ECB je znižal tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki sta po novem pri 1,5 oz. nič odstotkih.

O skorajšnjem znižanju obrestnih mer se je začelo govoriti že junija, pričakovati pa je bilo, da bodo v Frankfurtu počakali na sklepe vrha EU minuli konec tedna v Bruslju. Ta je presegel pričakovanja, predsednik ECB Mario Draghi pa je po koncu zasedanja nakazal, da so v centralni banki zadovoljni.

Znižanje obrestne mere sicer najverjetneje ne bo prineslo hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti, a vsaj nekoliko naj bi s tem olajšali breme tistim članicam območja evra, ki so v recesiji.

Ekonomist Bogomir Kovač je za Dnevnik.si dejal, da znižanje za Slovenijo nima kakšnega posebnega vpliva, "razen toliko, kolikor je to signal za centralne banke, da je znižanje obrestnih mer tisto, kar naj bi zasledovale v svojih poslovnih politikah. Drugače je to neposredno povezano samo s tistim delom poslov, ki jih imajo slovenske banke z ECB-jem. To je bolj posreden signal bančnemu sistemu glede obrestnih mer."

V vsakem primeru pa želi ECB okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti v letošnjem letu. Zadnje gospodarske raziskave namreč kažejo na to, da bi se gospodarstvo v območju evra letos lahko skrčilo za precej več od predvidenih 0,3 odstotka.

Vlagatelji bodo sedaj prisluhnili Draghiju, ki bo na novinarski konferenci predstavil ocene in poglede osrednjega organa denarne politike v območju evra.

Večina analitikov ne pričakuje novih nestandardnih ukrepov za pomoč bankam ali ranljivim članicam območja evra. V Frankfurtu so namreč že večkrat dejali, da denarna politika ne more nadomestiti reformnega in stabilizacijskega ukrepanja članic območja skupne valute.

Kaj pa to pomeni za Slovenca, ki ima ali bi želel dobiti stanovanjski kredit? "Ničesar. Primarna obrestna mera je obrestna mera, ki bolj usmerja kot kaj drugega. Zlasti pri tako obsežnem in decentraliziranem bančnem sistemu, kot je evro območje, je takšen vpliv izjemno posreden. Tako da to neposredno na kreditno politiko v tej prvi fazi ne bo imelo nobenega vpliva. Sporočilo ECB je sporočilo bankam, ki ga že nekaj časa tudi že izvajajo, da smo na poti znižanj obrestnih mer,“ nam je pojasnil Kovač.

V gospodarstvu teoretično znižanje obrestnih mer pri centralni banki posledično znižuje obrestne mere tudi v bančnem sistemu. "S tem dajemo signal gospodarstvu oziroma investitorjem, da so stroški najemanja kreditov nižji. S tem spodbujamo investicijsko dejavnost," je dejal Kovač. "V praksi pa so naše banke in tudi komitenti v veliko večji meri zavezani tako imenovanemu finančnemu trgu, ki ga obvezujejo nebančne finančne institucije. Imenujemo ga sivi trg. Na njem se obrestne mere in pribitki nanje postavljajo v skladu s kompleksnimi bonitetnimi ocenami. To pomeni, da je za nas veliko bolj odločujoč ta širši krog informacij, ki se vali preko bonitetnih ocen, ki določajo kriterije zadolževanja slovenskih bank v tujini in potem omogočajo sproščanje kreditnega potenciala doma."