Grčija, kjer se je evrska kriza tudi pričela, ostaja v kritičnem stanju, poroča Reuters. Scenarij morebitnega izstopa iz območja evra postaja vse bolj verjeten, analitiki pa opozarjajo, da bi lahko to čez rob potisnilo tudi Španijo in celo Italijo.
Inšpektorji EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se so se včeraj vrnili v Grčijo z namenom dokončne odločitve (ne)pomoči. Trojka bo najverjetneje zaključila, da Atene ne morejo poplačati svojega dolga, zaradi česar bo nadaljnje restrukturiranje nujno. ECB in vlade evrskega območja z Nemčijo na čelu so že pred dnevi nakazali, da jim ni do novega reševanja Grčije.
Britanski Guardian pa danes poroča o zelo resni možnosti, da Grčija prihodnji mesec bankrotira. Dobro poučen, a neimenovan vir je za časopis povedal, da je "Španija v vrtincu, Grčija pa bi lahko ostala brez denarja do 20. avgusta."
Je pa Grčija včeraj najavila "združevanje in ukinitve" dvajsetih javnih organizacij, da bi tako manjšala proračunske izdatke, kot zahtevata EU in IMF. "V okviru restruktuiranja države bo vlada pričela s prvimi "združitvami in ukinitvami dvajsetih organizacij, da bi zmanjšala odhodke," so sporočili predstavniki grške vlade.
Grčija bi lahko znova zarezala v zdravstvo in pokojnine
Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oz. t.i. trojke, ki so se v torek znova vrnili v Atene, bodo pregled izpolnjevanja grških zavez sklenili septembra. Grška vlada mrzlično išče načine, kako privarčevati še 11,5 milijarde evrov. Znova bi lahko zarezala v zdravstvo in pokojnine.
Trojka bo prvi del tokratne misije, katere cilj je ocena poteka implementacije ukrepov in reform, ki jih je Grčija obljubila v zameno za finančno pomoč, sklenila v začetku avgusta, v grško prestolnico pa se bo nato za dokončne ugotovitve vrnila septembra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prav od poročila trojke bo odvisno, ali bo Grčija do septembra prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin.
Atene zato mrzlično iščejo načine, kako med letoma 2013 in 2014 privarčevati 11,5 milijarde evrov, k čemer so se zavezale v okviru februarskega dogovora. Načrt varčevanja naj bi predstavile že junija, a tega še vedno niso storile.
Grška televizija NET je poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov pa naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli 2000 evrih.
Skrbi povzroča tudi Španija
Madrid je sicer včeraj na dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev brez večjih težav zbral tri milijarde evrov svežih sredstev. Vse večje pa je prepričanje, da bo tudi Španija slej ko prej potrebovala finančno pomoč, ki pa si ga bo območje evra komajda privoščilo.
Skrb je včeraj povzročila tudi krepitev obrestne mere na španske dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let. Na elektronski borzi MTS se je glede na ponedeljkovo zaključno raven včeraj zvišala za 0,06 odstotne točke na 7,58 odstotka. Analitiki menijo, da obresti nad sedmimi odstotki državam ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja.
Španija je zaenkrat zaprosila zgolj za sektorsko pomoč bančnemu sektorju, dobila pa jo bo sprva iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), pozneje pa iz stalnega sklada za zaščito evra (ESM). Sklad namreč še ni operativen, saj v njem še ni dovolj začetnega kapitala. Nemčija kot ključna članica je pogodbo o ESM sicer že ratificirala, a se mora o njej izjasniti še ustavno sodišče. To naj bi storilo septembra.
Guverner avstrijske centralne banke omenil možnost bančne licence za ESM
Guverner avstrijske centralne banke in član sveta Evropske centralne banke (ECB) Ewald Nowotny je v današnjem pogovoru za poslovni portal Bloomberg dejal, da obstajajo argumenti v prid podelitve bančne licence stalnemu skladu za zaščito evra (ESM). To bi skladu omogočilo dostop do refinanciranja pri ECB, kar bi močno okrepilo njegovo finančno moč.
Član najvišjega organa denarne politike v območju evra je s tem v luči poglabljanja težav Španije po več mesecih oživil razpravo o bančni licenci za ESM, čemur so doslej tako v Frankfurtu kot tudi v Berlinu nasprotovali. "Mislim, da obstajajo argumenti v prid temu. Obstajajo seveda tudi drugi argumentu, a po mojem mnenju gre za razpravo, ki poteka," je dejal Nowotny. Pri tem pa je dodal, da trenutno ne vidi posebnih pogovorov o tem vprašanju znotraj same ECB.
Podelitev bančne licence ESM, ki bo ob začetku delovanja prevzel obliko mednarodne finančne ustanove po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, bi stalnemu skladu za zaščito evra omogočila refinanciranje pri ECB, kar bi občutno okrepilo njegovo finančno moč. Trenutno je njegov dejanski finančni potencial ob 700 milijardah evrov kapitala pri 500 milijardah evrov.
V ECB so zaenkrat zamisli o bančni licenci nasprotovali, saj naj bi šlo za financiranje držav s strani centralne banke, kar pa po temeljni pogodbi EU ni dovoljeno. Nowotny je danes povedal, da to vprašanje ni le v dometu denarne politike, temveč gre za širšo politično razpravo. Prvi mož avstrijske centralne banke je kljub temu s svojimi izjavami vsaj začasno dvignil evropske borze in tečaj evra.
Moody's obete za EFSF spremenil v negativne
Bonitetna agencija Moody's je danes spremenila obete za oceno dolgoročnega dolga začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) iz stabilnih v negativne. Bonitetna ocena EFSF, ki je trenutno najvišja, torej Aaa, bi se tako lahko v prihodnje znižala.
Poslabšanje obetov za EFSF, ki je bil z namenom pomagati ranljivim državam z evrom ustanovljen pred dvema letoma, je posledica torkove odločitve bonitetne hiše, da zniža obete za oceno dolgoročnega dolga Nemčije, Nizozemske in Luksemburga, poročajo tuje tiskovne agencije.
Moody's, ki ima sedež v Londonu, je v zvezi z omenjenimi državami v torek opozoril na možne proračunske in gospodarske posledice izstopa Grčije iz območja evra.
Po njegovi oceni je vse bolj mogoče, da bosta splošno finančno pomoč začasnega oz. stalnega sklada za zaščito evra (EFSF oz. ESM) potrebovali tudi Španija in Italija.
V primeru scenarija, po katerem bi bilo treba reševati Madrid in Rim, bodo morale močne evrske države nase prevzeti še večje finančno breme.
Prispevek Nemčije v EFSF znaša največ med vsemi evrskimi državami, in sicer 440 milijard evrov, prispevek Nizozemske in Luksemburga pa je precej manjši.
EFSF naj bi sicer kmalu zamenjal stalni sklad za zaščito evra (ESM), ki pa zagotovo ne bo stopil v veljavo pred septembrom. Je namreč v ustavni presoji nemškega ustavnega sodišča.
Evropska komisija sicer odločitvi bonitetne hiše, da zniža obete EFSF, ne pripisuje večjega pomena. Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je ocenila, da skuša ameriška agencija na ta način preusmeriti pozornost od težav v ZDA.
"Zanimivo je videti, da določene bonitetne hiše vedno, ko se fiskalni položaj ZDA zaostri, pozornost preusmerijo na Evropo," je njene besede povzela nemška tiskovna agencija dpa.
Komisarka je ob tem izpostavila, da javni dolg ZDA znaša 101 odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj države pa je pri sedmih odstotkih BDP. V območju evra je medtem javni dolg v povprečju pri 91 odstotkih BDP, primanjkljaj pa pri treh odstotkih BDP.
"Evropa se lahko pohvali z velikim napredkom in svojo hišo postavlja v red," je dejala Redingova. "Ne glede na to, kaj pravijo ameriške bonitetne hiše, je Evropa dobro na poti, da konsolidira javne finance," je menila.
