No, ko so direktorica Nasinega astrobiološkega programa Mary Voytek in še štirje udeleženci konference začeli razlagati o odkritju, so bili vsi, ki so pričakovali novico, da v vesolju nismo sami, grenko razočarani. Zato pa so lahko odprtih ust poslušali biologi. Nasa je namreč objavila, da so na Zemlji našli bakterijo, ki se upira enemu od temeljnih dognanj o vseh oblikah življenja.

Namesto fosforja arzen?

Odkritje je bilo v tem smislu velikansko. Do tiskovne konference je veljalo, da prav vse oblike življenja na Zemlji nujno potrebujejo šest kemičnih elementov, šest osnovnih gradnikov: ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo (šesterica elementov je znana tudi, po svojih kemičnih simbolih, kot CHNOPS).

Toda Felisa Wolfe-Simon, mlada in prej neznana geomikrobiologinja, je s kolegi zakorakala k pogumnemu odkritju. V blatu jezera Mono v Kaliforniji so našli bakterijo, ki so jo poimenovali GFAJ-1 in ki naj bi bil fosfor zamenjala za strupeni arzen. V bližnjem hribovju je namreč veliko arzena, ki se spira v jezero in blato, bakterije pa naj bi se temu prilagodile, kar so eksperimentalno preizkušali tudi v laboratoriju. Fosfor je ključen za rast in je sestavni del celičnih membran ter nukleinskih kislin DNK in RNK, ki prenašajo dedni zapis in so v vseh celicah.

Odkritje, da so bakterije fosfor zamenjale z arzenom, bi zahtevalo dopolnitve veljavnih postulatov o gradnikih življenja. Skorajda tako, kot če fiziki ne bi našli Higgsovega bozona. In odpirala bi se nova obzorja.

Kaj vse je še mogoče in kakšne vse oblike življenja še lahko obstajajo v vesolju, če bakterija na Zemlji tako odstopa od veljavnih dognanj? Prav zaradi tega so bili nad odkritjem tako vznemirjeni pri Nasi: razširjalo je spekter, znotraj katerega iščejo zunajzemeljsko življenje, pri čemer izhajajo iz razmer in dognanj na našem planetu.

Teorija se zdaj zdi ovržena

Čeprav je bilo odkritje objavljeno in podrobno pojasnjeno v eni najuglednejših svetovnih znanstvenih revij Science, je naletelo na mnoge pomisleke znanstvenikov, kar resnici na ljubo ni presenečenje. Skupina z Wolfe-Simonovo na čelu je nanje nekaj časa odgovarjala, a ključno je bilo kot vedno nekaj drugega: ali bodo do enakega dognanja prišli tudi drugi znanstveniki.

Zdaj sta s svojimi ugotovitvami prišli na dan dve skupini, prva z ameriške univerze Princeton, druga s švicarskega Zveznega inštituta za tehnologijo. In obe sta do "odkritja" neizprosni: čeprav drži, da so bakterije GFAJ-1 živele v okolju z visoko vsebino arzena, pa so za rast še vedno potrebovale fosfor. In tega je bilo v bakterijah dovolj, da je za to zadoščal, kar je nasprotno trditvi Wolfe-Simonove.

Ugotovili so tudi, da so bakterije zaradi prisotnosti arzena bolj varčne s fosforjem in precej bolj odporne na toksične vplive arzena, kar je morda zavedlo prejšnje raziskovalce. In ključno, našli niso nobenih dokazov, da je arzen postal gradnik DNK in RNK v bakterijah, kot so trdili avtorji odkritja.

Zanimivo je, da je obe ločeni študiji v številki, ki je izšla v nedeljo, objavila prav revija Science, ki je prvotni teoriji dala precej zagona s tem, da ji je namenila prostor na svojih uglednih straneh. Uredniki revije so zdaj ob obe študiji zapisali tudi komentar. Ocenili so, da dokazujeta, da bakterija GFAJ-1 "ne krši dolgo znanih pogojev za življenje, nasprotno s tem, kako je Wolfe-Simonova razlagala podatke svoje skupine". Vendar se slednja ne da. Sporočila je, da vztraja pri svojih dognanjih in da opravlja nove poskuse, ki bodo dokazali, da se vendarle ni motila.