V keramiki je načinov izražanja toliko, kolikor je umetnikov, o njihovi uveljavitvi pa ne odloča medij, torej žgana glina, ampak zgolj kvaliteta. V izboru Leva Menašeja grajska razstava sovpada z novimi pogledi in vprašanji o aktualnem likovnem dogajanju v svetu umetniške keramike, ki jo posebej izpostavlja mednarodni Unicum 2012 v Mariboru. Danes je pravzaprav presenetljivo, da je ena od njegovih nalog poudarjanje umetnosti v keramiki, ljudem sicer znani iz sveta obrti in industrijske keramike, v kontekstu uporabnega ali dekorativnega, ne pa umetniškega. "Zdi se, da bi bilo takšno prepričevanje potrebno samo v preteklosti, v kateri je keramika vsaj v Evropi - drugod je bil položaj, kakor običajno, precej drugačen - imela drugotno, praviloma zgolj dekorativno vlogo. Navsezadnje so se v 20. stoletju s keramiko ukvarjali najpomembnejši umetniki, slovenski (Miha Maleš, Tone Demšar) in svetovni (Picasso, Miro itd.). Seveda je stare predsodke težko izkoreniniti, pri nas morda še bolj kot drugod, in tako je ta razstava potrebna. Končno tudi zato, ker dokazuje, da so sodobni slovenski keramiki na isti stopnji kakor drugi slovenski likovni ustvarjalci. Tako v smislu forme kot v smislu vsebine je tudi v njihovih delih mogoče opazovati tisto svobodo izbire, ki je za likovno umetnost značilna vse od izzvena zadnjega obdobja klasičnega modernizma, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V opusih predstavljenih avtorjev, kakor v opusih drugih, ki ustvarjajo v drugih medijih, še vedno prevladujejo takšni ali drugačni modernistični poudarki."

Razstava v kazematah na ljubljanskem gradu je le ena od številnih spremljevalnih prireditev drugega trienala umetniške keramike Unicum 2012, ki so ga 15. maja pod naslovom Elementarna raziskovanja v sodobnem kontekstu slovesno odprli v Mariboru, natančneje v dvorcu Betnava. Nič manj zanimivo spremljevalno razstavo so nedavno odprli v Narodnem muzeju na Metelkovi, kjer so iz pozabe vzeli izdelke, keramične figurine, posodje in druge okrasne predmete nekdanje tovarne Dekor. Tovarna fine keramike je delovala od leta 1931 do začetka 90. let, k načrtovanju in okraševanju izdelkov pa so že pred vojno vabili priznane umetnike, kot so Tone in Mara Kralj, Tine Kos, France Gorše, Dana Pajnič, Hinko Smrekar, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Avgust Černigoj.