V celjskih zaporih je trenutno zaprtih nekaj manj kot sto ljudi. V glavnem gre za mlade, ki nimajo ne izobrazbe ne delovnih izkušenj, imajo pa možnost, da čas za rešetkami dobro izkoristijo. To pomeni, da se lahko izobražujejo in delajo, sodelujejo v različnih delavnicah, športnih tekmovanjih, berejo knjige in krepijo mišice v fitnesu.
Celjski zapori so bili prvi v Sloveniji, ki so decembra lani podobno srečanje pripravili tudi za starše in sorodnike obsojencev in pripornikov. Direktorica Edita Mejač je bila upravičeno razočarana, ker se je vabilu odzvalo zelo malo svojcev. "Težko ocenjujem, kaj je temu botrovalo. Morda se svojci niso želeli na takšen način srečati z nami, morda zaradi zadržkov osebne narave niso zmogli tega koraka," je dejala in hkrati napovedala, da bodo kljub slabemu odzivu ponovili informativni dan za starše in jim še enkrat ponudili možnost, da se sami prepričajo, v kakšnih razmerah živijo njihovi otroci. Decembra so jim razkazali oddelke, jim poskušali odgovorite na vse, kar jih zanimalo, pokazali so jim celo jedilnike. Za starše je bila to odlična priložnost, da dobijo realno sliko življenja v zaporu in se soočijo z resnico.
