V ekipi je sedem članov, vendar eden od njih ni ves čas zaposlen v Toshlu, torej jih je šest in pol, v šali pojasnjuje Matic Bitenc, vodja ekipe. V San Francisco jih je odšlo pet. "S polno paro se posvečamo Toshlu, naši razvojni načrti so polni večjih novosti, kot tudi drobnih izboljšav. Delamo na vedno boljših mobilnih in spletnih aplikacijah za lahkotno upravljanje z osebnimi financami, z bolj dodelano funkcionalnostjo in večjo prijaznostjo uporabniku," je pojasnil Bitenc in dodal, da jih ta pot vodi tudi v razvoj širše platforme za finančne podatke. Aplikacijo nameravajo povezati z bankami po vsem svetu, več pa bodo povedali, ko bodo bližje ciljem.

Odličen potencial za uspeh na globalnem trgu

Za razvoj in rast uporabnikov aplikacije Toshl bodo namenili tudi investicijo, ki so jo dobili s sprejemom v 500 Startups. Kot pravijo, sam finančni vložek ni tako zajeten, so jim pa z udeležbo v podjetniškem pospeševalniku 500 Startups odprta številna vrata. "Omogočajo nam lažji dostop do posameznikov, ki so v vrhu tehnološke industrije, tako za poslovne povezave kot za učenje iz njihove prakse," pojasnjuje Bitenc.

Ekipa z jasno začrtanimi cilji in vizijo njihovega prispevka v družbi je sicer v podjetniški pospeševalnik 500 Startups prišla s priporočilom nekaj investitorjev. Na vprašanje, kaj sporočajo mladim slovenskim podjetnikom, ki zrejo za njihovo potjo, Bitenc odgovarja, da jim želijo predvsem široko razmišljanje in velike ideje. "Ena od prednosti majhnega domačega trga je ta, da takoj veš, da je potrebno ciljati širše in naslavljati globalni trg. Imamo odlične ljudi, ki vsekakor lahko dobro uspevajo v globalni konkurenci," je prepričan Bitenc, ki s širšim razmišljanjem misli tudi na razvoj idej, ki ne nosijo zgolj denarja temveč aktivno prispevajo k drugačnemu svetu, v kakršnem bi vsi radi živeli.

Obetavni mladi podjetniki upajo tudi na čim manj polen pod nogami, ki bi jim jih metala slovenska oblast, denimo z nedavno predlagano zakonodajo, ki bi prepovedovala ustanavljanje in upravljanje podjetij posameznikom, ki so bili v zadnjih 10 letih v upravi podjetij, ki so propadla. "V dinamičnih vodah startupov je to nekaj vsakdanjega, podjetja se morajo ustanavljati in propadati, da se izkristalizirajo nove uspešne ideje in ekipe. Dokler se to ne dela z namenom oškodovanja, je to čisto prav in del razvoja, za ostale pa tako obstaja druga zakonodaja in postopki," meni Bitenc.

Ob tem dodaja, da se je nujno potrebno lotiti tudi reševanja korupcije, s čimer bi lahko v Sloveniji ustvarili zdravo poslovno klimo, kjer se bodo rezultati ustvarjali na podlagi meritokracije. V državi z dvema milijonoma prebivalcev, kjer je še toliko več možnosti za nelegalne tihe dogovore, je to ključnega pomena, pravi.

Ljudi iz prakse v predavalnice univerz

Za boljše poslovno okolje si v Toshlu želijo tudi več, nikakor ne manj, vlaganja v izobraževanje in razvoj. Zavedajo se namreč, da morajo v krizi tako države kot podjetja čim več vlagati v inovacije, da iz krize pridejo močnejša. "Široko izobražena populacija, ki je rezultat izobraževanja brez šolnin, je ena od primerjalnih prednosti Slovenije. Predvsem pa moramo prevetriti sistem zaposlovanja in profesur na univerzah, da bodo lahko kadri prosto prehajali iz zunanjega v akademski sektor in obratno. Le tako bomo lahko ustvarili večjo povezanost z gospodarstvom," so prepričani mladi slovenski podjetniki, ki bodo svoje znanje do konca julija nadgrajevali pri najboljših iz njihove industrije v Silicijevi dolini.

Kaj se dogaja s Toshlom, spremljajte na http://gazela.dnevnik.si.