Kanibalistični ritual

Osem predstav tekmovalnega programa, ki ga je izbrala selektorica Amelia Kraigher, je presojala žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Tatjana Ažman, kritičarka in publicistka Tanja Lesničar - Pučko ter hrvaški kritik in publicist Igor Ružić. Zgodba o... jih je očarala kot "projekt, ki salonsko inačico katere koli ideologije vzpostavlja kot nekaj neznosno prozornega" ter obenem kritizira ideološke učinke in jih hkrati postavlja pred gledalca.

Posebnost predstave je gotovo tudi ta, da so jo igrali v zasebnem stanovanju, ob veliki kuhinjski mizi, kjer se je pred majhno skupino gledalcev odigral "ritual svojevrstnega kanibalizma". Po mnenju žirije je tako ustvarjena "intimna gledališka izkušnja univerzalna in hkrati osebna", pri čemer pa ne gre le za preizkušeni recept približevanja občinstva in odra, temveč za "neposredni odnos gledališke resnice z resnicami sveta", ki jih, po mnenju žirije, iz konvencionalnega avditorija ne moremo več spoznati.

Banalnost neoliberalizma

Kritičnega odnosa do ideologije vsakdanjika se je navzela tudi nagrajena igra Vinka Möderndorferja Vaje za tesnobo, ki jo je med petimi nominiranimi besedili (med katerimi sta bili dve Möderndorferjevi) in izhodiščno 42 prijavljenimi besedili soglasno izbrala žirija, v kateri so bili dramaturginja Diana Koloini, režiser Alen Jelen, dramaturginja Martina Mrhar, igralka Vesna Pernarčič in dramaturg Tomaž Toporišič. Besedilo so označili za "hkrati aktualno in izjemno tehnično izbrušeno igro, v kateri pred nami teče svet v vratolomnem tempu montaže dramskih atrakcij, skozi katere pronica banalen, a hkrati že kar boleč vsakdan". Drama, podnaslovljena kot igra o današnjih dneh, prikazuje verigo kratkih prizorov, v katerih se izmenjujejo na različne načine medsebojno povezani protagonisti: poslovna ženska, ki se s pomočjo joge spopada z napadi tesnobe, "mlajši" fizični delavec, ki noče delati s "starejšim", svojim nekdanjim učiteljem, ker skupaj ne dosežeta norme, "mož v obleki", ki "fantu v obleki" ponuja ogromno poslovno nagrado v zameno za noč z njegovo punco, brezposelna šivilja, ki se uči novih tehnik preživetja kot prostitutka, odpuščena čistilka, ki vsak dan v nerealnem upanju prihaja nazaj v službo... Junaki živijo v času okrutnega delovanja logike kapitala, ko človeško usodo določajo izključno ekonomski interesi tako imenovanih velikih igralcev, njihov narcizem in divje pridobitništvo ter brezkompromisno rezanje vseh možnih "odvečnih" stroškov, tudi človeških. Kljub precej črnemu scenariju pa Möderndorfer pri koncu drame le prepusti žarek upanja, ki ga poda v obliki naivne in brezinteresne ljubezni.

Teden slovenske drame je letos prvič razpisal tudi anonimni natečaj za nagrado za mladega dramatika starega do 30 let, a sta nanj prispeli le dve besedili, ki sta bili že objavljeni. Nagrade zato niso podelili, strokovna žirija pa je apelirala na večjo izpostavljenost natečaja v naslednjem letu, saj je prepričana, da mladi in za dramatiko zainteresirani avtorji vsekakor obstajajo.