"Vrtovi na Brodu so lahko zgled vsem drugim vrtovom v Ljubljani," je prepričan občan, ki je svoj vrtiček podedoval od babice in ga sam obdeluje že več kot 20 let. Prepričan je tudi, da vzorčni vrtički, kakršne uvaja mestna občina, preveč posegajo v naravo. Motijo ga tlakovane poti in žičnate ograje med vrtovi, želi, da vrtički ohranijo svoja sadna drevja in da bodo dovolj veliki. Dodal je tudi, da so vrtički na Brodu začeli nastajati že v času med obema vojnama in da gre za tradicijo in ljudsko dediščino, ki jo velja čuvati in ohranjati, ne pa po vsej sili na novo urejati.
Tipski mestni vrtički kot koncentracijska taborišča?
Z njim se strinja tudi podpredsednica Društva vrtičkarjev Ljubljana Marina Dolinar, ki pravi, da so tipski vrtički videti kot koncentracijsko taborišče. "Imate potko in levo in desno do nje barake, okrog pa kovinske ograje. Grozen občutek je," je povedala Dolinarjeva, da so vrtički tako stisnjeni, da vrtičkarji nimajo tiste zasebnosti, ki so je bili vajeni na svojih starih vrtovih.
Na mestnem oddelku za ravnanje z nepremičninami so odgovorili, da "tipska ureditev vrtičkov v Ljubljani ne pomeni tehničnih posegov v naravo" in da bodo vrtičke urejali v skladu z urbanističnimi akti. Poudarili so, da bodo želje občanov upoštevali, če bodo te seveda v skladu z urbanističnimi akti. "Bodoči vrtički se bodo urejali skladno z akti, vendar to ne pomeni, da so denimo lope in tlakovane poti obvezne. Občani bodo vrtičke lahko uredili v lastni režiji po svojih zmožnostih, vendar bodo morali slediti smernicam aktov," so nam razložili na mestni občini. Dolinarjeva pa je skeptična do teh zagotovil, saj meni, da so ti akti preveč ohlapni in preslabo definirani, kar pomeni, da si bo mestna občina lahko po svoje razlagala, kaj zahtevajo od vrtičkarjev.
"Vzpostavljanja reda bi se lahko lotili drugače"
Ob tem so na oddelku za ravnanje z nepremičninami povedali, da vrtičkarskega območja na Brodu po vsej verjetnosti ne bodo začeli urejati do začetka marca. Geodeti do takrat namreč ne bodo mogli končati predvidene parcelacije zemljišča. Obljubili pa so, da bodo ureditev začeli v najkrajšem možnem času, saj gre za prioritetno nalogo. Če se bo mestna občina lotila dela v spomladanskih mesecih, pa bo naredila precej škode vrtičkarjem, saj bodo ti že marca začeli pripravljati prst in posadili že prvo zelenjavo. Morebitne posajene poljščine pa bodo zaradi ureditvenih del uničene, opozarja Ljubljančan z Broda.
Dolinarjeva meni podobno, ko pravi, da bi občina morala tipske vrtičke najprej na novo urediti na nekem drugem zemljišču, jih oddati občanom in šele potem naj se loti podiranja obstoječih vrtov. Prepričana pa je tudi, da bi mestna občina lažje in predvsem bolj poceni uvedla red med vrtičkarje, če bi jim na posameznem območju naročila, kako naj poenotijo vrtove, in jim omogočila, da to navodilo uresničijo v nekem razumnem času.
