Generali so se "omehčali"
V tednih pred volitvami ga bo zaradi Suu-Kyijeve več kot oplazila volilna vročica tudi zato, ker se zagrizena borka za demokracijo, ki je zadnji dve desetletji zvečine preživela v ječi in hišnem priporu, prvič poteguje za položaj znotraj oblastnih struktur. Ko je leta 1990 njena stranka zmagala na volitvah, ki jih je vojaška hunta nato razveljavila, jo je zgolj vodila, ni pa se mogla potegovati za poslanko. Bila je namreč v hišnem priporu in ji je bila kandidatura prepovedana.
Suu Kyi, ki po registraciji kandidature ni dajala javnih izjav, bo skoraj zagotovo izvoljena za poslanko, pridružilo pa se ji bo predvidoma še vsaj trideset strankarskih kolegov, tako da bo NLD po dvajsetih letih ilegale postala uradna opozicijska stranka. Nadomestne volitve bodo za predsednico in stranko tudi pomemben test razpoloženja njenih privržencev, med katerimi mnogi zahtevajo radikalnejši nastop in hitre spremembe. NLD je prve volitve po dvajsetih letih novembra 2010 bojkotirala, v civilna oblačila odeta vojaška hunta, ki je po njih zadržala prevlado, pa je začela pogovore s Suu-Kyijevo. V minulih mesecih je sprejela nekatere spremembe volilne zakonodaje, ki jih je ob bojkotu zahtevala njena nacionalna liga, tako da je odprla pot njeni zdajšnji kandidaturi, hkrati pa potegnila še nekaj potez, ki vzbujajo upanje na začetek demokratičnih reform v državi. Posledično so ZDA z Mjanmarom že obnovile diplomatske stike, stekli pa so tudi pogovori o ukinitvi gospodarskih sankcij, ki so jih proti prejšnji vojaški hunti sprejeli še Evropska unija in Kanada.
Suu Kyi so mjanmarske oblasti iz hišnega pripora brez postavljanja pogojev izpustile slab teden po volitvah novembra predlani. Prenos oblasti s hunte na novo civilno vlado so nato sklenili konec lanskega marca, 66-letno disidentko pa je mjanmarski predsednik Thein Sein sprejel dobre štiri mesece kasneje. Oktobra lani so oblasti izpustile več kot 200 političnih zapornikov (pred dnevi še večino preostalih) ter sprejele novo delovno zakonodajo, vključno z dovoljenim sindikalnim organiziranjem. Začete politične spremembe so države Aseana na lanskem novembrskem sestanku prepričale, da so Mjanmaru zaupale predsedovanje organizaciji v letu 2014, sledila pa sta še decembrska registracija Nacionalne lige za demokracijo kot politične stranke ter mirovni sporazum s Kareni, sedemmilijonskim narodom na severu Mjanmara, ki že desetletja izraža separatistične težnje.
Dobro leto po še vedno kontroverznih parlamentarnih volitvah, ki jih je Zahod sicer ocenil za nesvobodne in nepoštene, poteka intenzivna razprava, ali se Mjanmar res temeljito spreminja.
Kot je običajno, poteka večinoma na tujem ter med že ostarelimi aktivisti, ki vladi v Nay Pyi Tawu pripisujejo zgolj lakiranje diktature ter mlajšimi Mjanmarci, ki pozitivneje gledajo na ukrepanje prenovljene oblasti. Znotraj države je opaziti nekaj postopnih, a tudi stvarnih premikov, očitno pa pravi test odnosov med reformisti in močnim ostankom stare garde v vladajoči strukturi šele prihaja. V njem pa bo očitno s poslanskega sedeža svojo vlogo igrala Suu Kyi s kolegi iz nacionalne lige za demokracijo.
