Clintonova je pred obiskom te izolirane države na jugovzhodu Azije dejala, da se želi na lastne oči prepričati, ali so se nove oblasti dejansko pripravljene odpovedati 50 letom vojaške diktature in ali mislijo resno z nadaljevanjem političnih in gospodarskih reform. Med obiskom se bo tako na redkem srečanju na štiri oči sešla z bivšimi člani vojaške hunte, ki so to z naravnimi viri najbogatejšo državo v regiji spremenili v revno, iz mednarodne skupnosti izobčeno državo.

Clintonova je danes prispela v prestolnico države Naypyidaw, odročno mesto, ki ga je zgradila vojaška hunta in nato leta 2005 iz Yangona vanj preselila prestolnico. V četrtek se bo sešla z visokimi predstavniki oblasti, preden bo odšla v Yangon, kjer se bo v petek sešla z vodjo opozicije in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, ki se po letih hišnega pripora vrača v politično življenje.

Na letališču jo je ob več vladnih predstavnikih sprejel namestnik zunanjega ministra, navzočih pa je bilo veliko tujih novinarjev, ki so za pokrivanje obiska ameriške državne sekretarke dobili vizume, ki so sicer redka dobrina.

Kot navaja AP, ameriška administracija od obiska pričakuje promocijo človekovih pravic, pa tudi omejitev domnevnega sodelovanja Mjanmara s Severno Korejo pri balističnih raketah in jedrskih dejavnostih. Želijo pa si tudi zmanjšanje vpliva Kitajske v regiji, kjer ZDA in njene zaveznice skrbi krepitev Kitajske.

ZDA naj bi od voditeljev Mjanmara skušale dobiti zagotovila, da bodo z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo podpisali dogovor o nemotenem obisku domnevnih jedrskih objektov. Zahod namreč sumi, da je Mjanmar kljub embargu ZN od Severne Koreje dobil tehnologijo za izdelavo balističnih raket, pa tudi nasvete glede jedrske energije.

Clintonova pa naj bi med obiskom pozdravila prve korake države k demokratičnim reformam po 50 letih vojaške diktature, med katero so ne samo nasilno zatirali prodemokratične in opozicijske sile, ampak tudi neusmiljeno izkoriščali ljudi in naravna bogastva države.

Vrhunec obiska bosta po navedbah AP gotovo zasebna večerja Clintonove v četrtek s predsednikom Thein Seinom, bivšim generalom, ki sedaj vodi reforme, in petkovo srečanje s Suu Kyi. Ta bo po vrsti demokratičnih sprememb v državi kandidirala na letošnjih delnih parlamentarnih volitvah, potem ko je zadnjih 21 let večino časa preživela v hišnem priporu. Leta 1990 je namreč vojaški režim razveljavil volitve, na katerih je zmagala njena Narodna liga za demokracijo (NLD).

Obisk pomeni prvi pomemben razvoj v odnosih med državama v desetletjih, do njega pa prihaja, potem ko je administracija predsednika ZDA Baracka Obame leta 2009 z vrsto pobud začela napore za podporo reform v Mjanmaru.

Približevanje med državama se je okrepilo, potem ko so v Mjanmaru novembra lani potekale prve demokratične volitve po 20 letih, po katerih je vodenje države prevzela nova vlada, ki je kljub veliki prežetosti z vojsko obljubila večjo odprtost in reforme. V zadnjih treh mesecih je Mjanmar tako trikrat obiskal posebni odposlanec ameriške administracije, pa tudi visok ameriški diplomat za človekove pravice.

Mjanmarski parlament je minuli teden sprejel še zakon, ki uzakonja pravico do protestov, izboljšale pa so se tudi razmere na področju medijev, dostopa do svetovnega spleta in politične participacije. NLD, ki je bojkotirala lanske volitve, je sedaj registrirana kot stranka.

Kljub temu pa v državi ostaja za zapahi skoraj 2000 političnih zapornikov, na severu in vzhodu države pa se nadaljuje nasilje oblasti nad etničnimi manjšinami, katerih dolgoletni upor skušajo zatreti tudi s pobijanjem civilistov in mučenji.

Glede na to, da manjšine tvorijo 40 odstotkov prebivalstva v tej 56-milijonski državi in da živijo v z naravnimi viri bogatih obmejnih območjih, je razrešitev tega konflikta po ocenah številnih nevladnih organizacij ključnega pomena. Zaradi nasilja je svoje domove moralo zapustiti več kot milijon pripadnikov manjšin, ki so razseljeni po državi ali živijo v begunskih centrih v sosednji Tajski in v Bangladešu.

Aktivisti za človekove pravice so zato že poudarili, da bo uspešnost obiska Clintonove treba presojati po napredku na teh področjih.

ZDA si želijo tudi zmanjšati vpliv Kitajske. Čeprav je mjanmarska vlada letos ustavila sporen kitajski projekt gradnje jezu, pa je dva dni pred obiskom Clintonove v ponedeljek državo obiskal podpredsednik Kitajske Xi Jinping, ki je zagotovil ohranitev trdnih vezi med državama.

Proti Mjanmaru sicer veljajo ostre sankcije ZDA, ki prepovedujejo ameriškim državljanom in podjetjem trgovanje z državo, obisk Clintonove pa ne bo pripeljal do njihove omilitve, dodaja AP. To bi se sicer lahko zgodilo, če bodo oblasti nadaljevale reforme, lahko pa bi tudi prišlo do dviga ravni diplomatskih odnosov, je agencija še izvedela iz visokih ameriških virov.