Izhodišča predvidevajo, da bi se zavodi praviloma združevali na območju posamezne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na vsaki ravni pa bi jih bilo največ deset. Poleg obeh UKC, ljubljanskega in mariborskega, bolnišnice Golnik, URI Soča in ljubljanskega Onkološkega inštituta bi imeli v prihodnje le še deset bolnišnic in deset zdravstvenih domov. Danes je zdravstvenih domov 57, bolnišnic pa 26. "Smer združevanja je zagotovo pozitivna, vendar bi le-to moralo biti postopno. Najprej bi lahko z združevanjem začeli v okoljih, kjer imajo za to interes in kjer to omogočajo dobre prometne povezave, nato pa nadaljevati na osnovi dobrih izkušenj. To je bolje, kot pa da združevanje po enotni formuli zahtevamo na silo in povsod naenkrat. Zagotovo je Osnovno zdravstvo Gorenjske dober zgled povezovanja, a tega modela ne moremo preslikati v vsa okolja," ugotavlja Mezek. Izhodišča za organizacijo, vodenje in združevanje zdravstvenih zavodov predvidevajo še zmanjšanje števila direktorjev, strokovnih direktorjev in pomočnikov direktorja. Kjer se je dalo, so upravljanje v zdravstvenih zavodih marsikje že racionalizirali, zato velikih prihrankov v teh spremembah ni, ocenjuje Mezek.
V primeru ptujske splošne bolnišnice bi krčenje števila zdravstvenih zavodov glede na območne enote ZZZS pomenilo, da se bo združila z UKC Maribor. "O tem se sicer že dolgo govori, ne moremo pa še reči, ali bo šlo le za združevanje uprav ali tudi programov oziroma oddelkov v bolnišnicah. Na koncu bo šlo za politično odločitev, a je lahko realnost drugačna kot ideje o racionalizaciji. V njej je neki smisel, kljub temu pa je treba na primer upoštevati, da si vsak direktor prizadeva za svojo bolnišnico. Če jih bomo več dali pod eno upravo, bo lahko katera prikrajšana," meni direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Po njegovem bi bilo treba, preden se država odloči za tovrstne spremembe, predvideti, kaj se bo zgodilo v naslednjih korakih oziroma kakšne bodo dolgoročne posledice.
"Glede na dosedanje aktivnosti ustanovitelja Splošne bolnišnice Brežice, torej vlade v imenu Republike Slovenije, menim, da do preoblikovanj ne bo prišlo in da bolnišnica za zdaj ostaja takšna, kot je," je povedal direktor brežiške splošne bolnišnice Dražen Levojević. Spreminjanju sedanje oblike bolnišnice oziroma ukinjanju nekaterih oddelkov so doslej nasprotovali, ker "je za take posege v mrežo potrebna analiza in argumentacija ukrepov". "Doslej tega še nismo bili deležni, zato tudi ne moremo privoliti v tovrstne spremembe. Tudi nasploh administrativni ukrepi kar počez ne bi bili dobri," ugotavlja Levojević. Kot pravi, se bodisi formalno bodisi neformalno na strokovni in poslovni ravni že povezujejo z zdravstvenimi domovi v regiji, s kliničnimi ustanovami in s sosednjimi regijskimi bolnišnicami, o združevanju pa za zdaj ne razmišljajo.
