Slovenski predsednik je dodal, da bo za Slovenijo sprejemljiv le kompromis, s katerim bodo soglašale vse tri manjšinske organizacije. S tem je jasno povedal, da za našo državo ne bo sprejemljiva rešitev, ki bi povozila stališče ene od njih. Narodni svet koroških Slovencev je namreč odločil, da ponujeni kompromis, po katerem bi postavili dvojezične napise v krajih, kjer delež slovenskega prebivalstva presega 17,5 odstotka, preveč odstopa od razsodb ustavnega sodišča, ki je to mejo postavilo pri 10 odstotkih, ter k tej rešitvi ne more dati soglasja. Za njihovo stališče je tedaj po rezultatih javnomnenjske raziskave celovškega Humaninstituta imelo razumevanje kar 48 odstotkov vprašanih.

Zakaj so ravno odstotki takšna rdeča ruta pred nosom največje manjšinske organizacije? Narodni svet koroških Slovencev je v dolgih letih pravdanja pravzaprav sam izboril, da je ustavno sodišče slovenski manjšini priznalo, da se njene pravice, zapisane v mednarodno veljavni pogodbi, začnejo vsepovsod tam, kjer jih je kljub obsežni asimilaciji ostalo še za več kot 10 odstotkov. S pristankom na 17,5 odstotka bi se zelo nazorno odrekli pravici, ki jim jo je že zapisalo ustavno sodišče. Zato ni naključje, da tako slovenski zunanji minister Samuel Žbogar kot tudi oba predsednika držav menijo, da bi bili bliže sprejemljivemu kompromisu s formulo mimo odstotkov in listo krajev, kjer bi table postavili. Za to bi morala imeti razumevanje tudi avstrijska stran.

Zdi se namreč, da rešitvi tega vprašanja še nikoli nismo bili tako blizu in da je na obeh straneh za to prisotna tudi močna politična volja. Vzrokov za to je več. Eden od njih je razpoloženje v avstrijski javnosti, ki je sita večnega pogrevanja tega problema in zahteva rešitev. Drugi ima bržkone večjo težo. Pred časom sta ob rednem zaslišanju Avstrije pred Svetom Evrope v Ženevi glede spoštovanja človekovih pravic in pravic narodnih manjšin poleg Slovenije prvič postavili tovrstna vprašanja še dve podpisnici avstrijske državne pogodbe, Združene države Amerike in Velika Britanija.

"Gostitelj, s katerim se bo Fischer srečal v Ljubljani, je priznan mednarodni pravnik," je v včerajšnji izdaji zapisal avstrijski časopis Der Standard. Türk je vselej znova opozarjal na izpolnjevanje obveznosti iz državne pogodbe in ni izključil možnosti, da bi z enostransko notifikacijo pogodbe vprašanje dvojezičnih napisov pripeljali vse do Organizacije Združenih narodov. "Za Avstrijo bi bila to mednarodna blamaža," so zapisali avstrijski novinarski kolegi.