Ker je Tugomir Frajman 7. februarja odstopil od kandidature in glede na podporo Čeferinu ob vloženi kandidaturi, ko je imel že zagotovljenih 17 glasov, ni dvoma, da bo odvetnik iz Grosupljega po Rudiju Zavrlu in Ivanu Simiču postal tretji predsednik NZS.

Skupščina se bo najprej seznanila z odstopom Ivana Simiča, ki je odstopno izjavo napisal 17. novembra lani, le nekaj ur pred prijateljsko tekmo z Gruzijo v Kopru. »Na skupščino me ne bo, ker vabila nisem dobil. Če bi ga, bi predstavil poročilo o svojem delu. Nogomet je zame zaključeno poglavje,« je včeraj zatrdil Ivan Simič, na sedežu NZS pa odločno trdijo, da so mu vabilo poslali.

Če bo glasovanje za predsednika za mandatno obdobje od 2011 do 2015 formalnost, se obeta ostra bitka za štiri podpredsedniška mesta, za katera je devet kandidatov: Damir Ban (predlagatelj Medobčinska nogometna zveza Koper), Stanko Glažar (Ptuj), Danilo Kacijan (Murska Sobota), Franc Kopitan (Nova Gorica), Ivan Marjon (trenerji), Radenko Mijatović (sodniki, Gorenjska), Stanislav Oražem (Ljubljana), Rudolf Turk (Maribor) in Marjan Vengust (Celje). Med njimi so štirje, ki so prišli na funkcijo v času Simiča, zato bi morali odstopiti skupaj z njim, če bi imeli vsaj malo morale in nogometne higiene.
Podpredsedniška mesta bodo zasedli štirje kandidati, ki bodo prejeli največ glasov. Peti bo po funkciji predsednik združenja prvoligašev (Brane Florjanič), ki je sicer papirnata organizacija, zrela za ukinitev, saj je treba vodenje tekmovanja vrniti pod okrilje NZS. Za mesta podpredsednikov je takšno zanimanje, ker funkcija prinaša obilo bonitet (potovanja, oblačila, dnevnice...), predvsem pa veliko manj odgovornosti, kot je ima predsednik.

Nasprotno od večine drugih panožnih zvez je NZS organizacijsko, kadrovsko in finančno stabilna, zato primarna naloga predsednika ne bo zbiranje denarja, ampak mora najkasneje do 15. marca najti skupni jezik z reprezentanti glede pravilnika o reprezentancah. NZS ima za naslednja leta za nemoteno delovanje zagotovljenih od sedem do osem milijonov evrov in vire financiranja za gradnjo trenažnega centra na Brdu pri Kranju in nove poslovne hiše na sedanji lokaciji.