S stojnic se je kadilo, ko se je cmarila svinjska mast, v zraku je bil vonj pražene čebule, kakršen se velikokrat vije okoli hiš ali po hodnikih med stanovanji ob nedeljah v času kosila. In ravno ob tem času, s slavnostnim nagovorom in godbo točno opoldne ter z vsesplošno brezplačno pokušino več kot 30 različic ene najbolj priljubljenih slovenskih jedi kmalu zatem, se je uradno začel letošnji svetovni festival praženega krompirja.
Že desetič zapored ga je organiziralo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. "Pripravimo ga vsako leto. V našem društvu smo prepričani, da je pražen krompir slovenski izum, zato je prav, da nas po njem pozna ves svet," je povedal predsednik društva Stane Menard, ki je med najbolj "nenavadnimi" udeleženci festivala naštel Kanarske otoke, Havaje, Južnoafriško republiko, Filipine, Kolorado in Finsko.
"Mnenja o izvoru praženega krompirja so sicer različna, a mislim, da nam je uspelo dokazati, da je prav Ljubljana njegovo središče; predvsem s tem, da je praženega krompirja največ prav v okolici Ljubljane, bolj kot se od nje oddaljimo, manj praženega krompirja najdemo." Spomenik praženemu krompirju pa stoji v Šenčurju pri Kranju, kraju, ki je, kot pravi Menard, za krompir v Sloveniji naredil zelo veliko.
Slovenci menda poznamo najmanj 100 različnih izrazov za "tenstan, tenfan ali renstan" krompir. In čeprav jih večina morda nima najbolj prefinjenega zvena, so v društvu prepričani, da je prav takšna priprava krompirja najbolj cenjena in pomeni "vrhunsko kulinarično obdelavo".
Po receptih naših babic ga moramo pripraviti na svinjski masti, je izza velikega pekača, s katerega se je kadila razbeljena mast, razložila članica društva Leopoldina Jeraj: "Krompir skuhamo v oblicah, olupimo in narežemo. Na masti popražimo čebulo, da postane zlato rumena, nato dodamo krompir, ki se je vmes že malo ohladil. Nekateri radi dodajo še ocvirke; v preteklosti so si to lahko privoščili le premožnejši. Nato vse skupaj pražimo kar nekaj časa, vmes posolimo in to je to."
